Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spahovánje2 -a s (ȃ)
glagolnik od spahovati se: spahovanje in kolcanje / spahovanje po kislem
SSKJ²
spahováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: spahovati deske, doge / klej dobro spahuje les
SSKJ²
spahováti se -újem se tudi izpahováti se -újem se nedov. (á ȗ)
nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: spahuje se mu; po vinu se mu spahuje / iz želodca se mu spahuje; prim. izpahovati
SSKJ²
spajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spajanje: spajalno orodje; spajalno sredstvo / knjiž. spajalna pasta spajkalna pasta
SSKJ²
spajálnik -a m (ȃ)
knjiž. spajkalnik: uporabljati spajalnik / električni spajalnik
SSKJ²
spajálo -a s (á)
knjiž. spajkalo: segrevati spajalo na gorilniku
SSKJ²
spájanje -a s (ā)
glagolnik od spajati: spajanje kovinskih, lesenih delov; spajanje vesoljske ladje z raketo; priprava za spajanje / spajanje podjetij / spajanje romantike s klasiko; spajanje novih spoznanj s starimi / spajanje ogljika in vodika; spajanje molekul v makromolekule; spajanje snovi s kisikom / spajanje s kovičenjem, varjenjem
♦ agr. spajanje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič
SSKJ²
spájati -am nedov. (ā)
1. delati, da je kaj
a) tako skupaj, da tvori celoto: spajati kovinske, lesene dele; spajati električne vodnike; spajati z vijaki, žico; spajati se s podlago
b) skupaj, povezano: most spaja novi del mesta s starim; terase spajajo kamnita stopnišča
c) (nova) enota, celota: spajati občine, podjetja; posamezne organizacije se spajajo / ekspr. v daljavi se spajata morje in nebo
č) v kaki zvezi, odvisnosti: spajati nova dognanja z že znanim; preteklost se spaja s sedanjostjo / spajati teorijo in prakso povezovati
2. knjiž. notranje, čustveno povezovati; družiti: skupno delo, zanimanje jih spaja; v trpljenju se ljudje spajajo
♦ kem. spajati elemente; molekule se spajajo v makromolekule; teh. spajati s kovičenjem, spajkanjem, varjenjem
SSKJ²
spajdášiti se -im se dov. (á ȃ)
1. ekspr. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spajdašiti se s fašisti; v mestu se je spajdašil s tatovi in potepuhi
● ekspr. vsi so se spajdašili proti njemu združili, nastopili; ekspr. hitro se je spajdašil z drugimi otroki spoprijateljil
2. slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: medtem ko je bil v tujini, se je žena spajdašila z drugim
SSKJ²
spájka -e ž (ȃ)
teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti s spajko; plast spajke na stiku / kleparska spajka; mehka z nizkim, trda spajka z visokim tališčem
SSKJ²
spajkálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki je za spajkanje: spajkalna pasta; spajkalna priprava; spajkalno sredstvo / spajkalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
SSKJ²
spajkálnik -a m (ȃ)
teh. priprava za spajkanje: delati s spajkalnikom / električni, plinski spajkalnik
SSKJ²
spajkálo -a s (á)
teh. orodje za spajkanje: spajkati s spajkalom / električno spajkalo
SSKJ²
spájkanje -a s (ȃ)
glagolnik od spajkati: spajkanje cevi; spajkanje in varjenje / mehko, trdo spajkanje; gorilnik za spajkanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
SSKJ²
spájkati -am nedov. (ȃ)
teh. spajati kovinske dele s spajko: spajkati cevi; spajkati z električnim spajkalnikom / mehko, trdo spajkati
    spájkan -a -o:
    spajkani spoj, stik
SSKJ²
spàk spáka m (ȁ á)
1. v pravljicah majhnemu moškemu podobno bitje spačenega, nenaravnega videza: pripovedovali so mu o spakih in vilah; gleda grdo kot spak; graščak je bil hudoben kot sam spak / vodni spak
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: najrajši bi ga našeškal, a je spak tako priliznjen, da tega ne moreš; pipa mi nagaja, ne morem prižgati tega spaka
3. ekspr. neprijetnosti, težave: s kolenom je spak, ne morem ga upogniti
4. ekspr., v medmetni rabi izraža
a) začudenje, presenečenje: ti spak, saj ste res vi; glej ga spaka, zdaj je pa še slabše
b) prepričanost o čem: ni spak, da ga ne bi našli
c) jezo, nejevoljo nad kom: da bi ga spak; ti spak ti
● zebe me kot spak(a) zelo
SSKJ²
spáka -e ž (ā)
1. spačene, nenaravne poteze obraza: kaj pomeni ta spaka / delati spake / prijazen nasmeh se je umaknil strašni spaki; ustnice je potegnil v režečo spako; spaka začudenja na obrazu izraz
// ekspr. spačen, nenaraven obraz: pogled na njegovo spako se ji upira
2. spačena, nenaravna prikazen: od vseh strani so se ji režale spake; zagledal je čudne spake; režiser je spremenil ljudi v odurne spake; iz lesa izrezljana spaka / ekspr. s tako spako ni mogoče živeti / kot psovka: poberi se, spaka; ti spaka ti; spaka peklenska
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: ta spaka hoče vse vedeti; staro hišo so porušili in sezidali tole spako; to ni avtomobil, to je spaka
4. ekspr. spaček: roditi spako; tele je bilo spaka z dvema glavama
5. nav. ekspr. izmaličena, spačena podoba česa: slovensko ime so spremenili v grdo spako; jezikovne, slogovne spake / človeška plemenitost se je spremenila v spako / duševna, moralna spaka
● otroci so mu kazali spake so se mu spakovali; ekspr. natakniti si spako na obraz masko, krinko; ekspr. masker mu je tako spremenil spako, da ga ni nihče spoznal obraz; star. žejen je kot spaka zelo
SSKJ²
spakaríja -e ž (ȋ)
slabš. spačeno, nenaravno dejanje, vedenje: to so same laži in spakarije / taka spakarija ni za kmečkega človeka nenaravnost, izumetničenost
SSKJ²
spákast -a -o prid. (ā)
ekspr. podoben spaki: spakast obraz / vse stvari so bile čudne, spakaste / kot psovka izgini, spaka spakasta
SSKJ²
spákec -kca m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od spak: pravljice o spakcu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spakedránka -e ž (á)
slabš. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika: v govoru uporablja mnogo nemških spakedrank
SSKJ²
spakedránost -i ž (á)
slabš. lastnost, značilnost spakedranega: spakedranost jezika
SSKJ²
spakedránščina -e ž (ā)
slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica: govoriti v spakedranščini / predmestna spakedranščina
SSKJ²
spakedráti -ám dov. (á ȃ)
slabš. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je tako spakedral, da ga ni nihče razumel; spakedrati ime kraja
● ekspr. česar se je lotil, vse se mu je spakedralo zapletlo, pokvarilo
    spakedrán -a -o:
    govoriti spakedran jezik; spakedrana beseda
SSKJ²
spákica -e ž (ā)
ekspr. manjšalnica od spaka: to dekle je prava spakica
SSKJ²
spakírati -am dov. (ȋ)
1. dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: spakirati pohištvo
2. pog. pripraviti prtljago za potovanje: spakirajte in pridite čim prej
SSKJ²
spakljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje
    spakljívo prisl.:
    spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice
SSKJ²
spakljívka -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, ki se (rada) spakuje: naletel je na pravo spakljivko
SSKJ²
spakljívost -i ž (í)
ekspr. lastnost, značilnost spakljivega: njegova spakljivost jih moti / odgovorila je z opazno spakljivostjo
SSKJ²
spakoválec -lca [spakovau̯ca] m (ȃ)
ekspr. kdor se (rad) spakuje: on je velik spakovalec
● ekspr. mikalo ga je gledališče in življenje spakovalcev igralcev, komedijantov
SSKJ²
spakovánje -a s (ȃ)
glagolnik od spakovati se: spakovanje za učiteljevim hrbtom / govoriti naravno, brez spakovanja; spakovanje in sprenevedanje
SSKJ²
spakováti se -újem se nedov. (á ȗ)
1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: obrnil se je proti sošolcem in se spakoval; spakoval se je tako, da je dvigal desno stran ust
// z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: učenci se mu spakujejo; spakovati se komu za hrbtom / ekspr. to si pa res dobro naredil, se je spakoval je zaničljivo govoril
2. ekspr. nenaravno, izumetničeno se vesti, govoriti, se oblačiti: vedi se dostojno, nikar se ne spakuj / spakovati se po nemško, v narečju; spakovati se po modi
● zastar. spakovati obraz pačiti; zastar. vsi so se spakovali nad njim zgražali
    spakováje se :
    spakovaje se je šel mimo
    spakujóč se -a -e:
    spakujoči se klovn
SSKJ²
spálčiti -im [spau̯čiti] dov. (á ȃ)
zastar. narediti, sestaviti, navadno slabo: spalčiti skrinjico / spalčiti obtožbo; tako zanič romana še ni nihče spalčil
SSKJ²
spálec -lca [spau̯ca in spalca] m (ȃ)
knjiž. kdor spi, speči: zbuditi spalce
● vznes. tihi spalci v grobovih mrtvi ljudje, mrtvi
SSKJ²
spálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za spanje: spalni in bivalni prostori hiše / spalni vagon vagon z oddelki, v katerih sta ležišči, omarici za obleko in umivalnik; spalna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; spalna halja jutranja halja; spalna srajca oblačilo za spanje, ki pokriva večji del telesa; spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem
♦ med. spalna bolezen tropska bolezen s spanju podobnim stanjem, vročino in splošnim hiranjem, katere povzročitelja prenaša muha cece; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja
SSKJ²
spalíti in spáliti -im, in spáliti -im dov. (ī á; á)
star. sežgati: spaliti pisma / ob ognju si je spalil roke ožgal
    spáljen -a -o:
    od sonca spaljen obraz
SSKJ²
spálka -e ž (ȃ) pog.
spalna vreča: spati, ležati v spalki; zlesti v toplo spalko; spalka in šotor
SSKJ²
spálna -e ž, spálnih (ȃ)
zastar. spalnica: umakniti se v spalno
SSKJ²
spálnica -e ž (ȃ)
prostor, urejen za spanje: stanovanje ima kuhinjo, dnevno sobo in tri spalnice; priti iz spalnice; v spalnici je spalo šest gojencev / zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; zakonska spalnica; pohištvo za spalnico
// pohištvo z zakonsko posteljo za ta prostor: spalnica iz trdega lesa / prodam zakonsko spalnico
SSKJ²
spálničen -čna -o (ȃ)
pridevnik od spalnica: spalnična vrata
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spálnik -a m (ȃ)
spalni vagon: voziti se v spalniku; vlak s spalniki; spalniki in ležalniki / za danes so vsi spalniki proti Beogradu razprodani
SSKJ²
spam tudi spêm -a [spêm] m (ȇ)
vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; ne(za)želena elektronska pošta: spam je lahko zelo nadležen, saj nenehno polni uporabnikov elektronski predal; v prid. rabi: spam sporočilo nezaželeno elektronsko sporočilo; spam pošta nezaželena elektronska pošta
SSKJ²
spámetiti -im dov. (á ā)
knjiž. spametovati: skušal je fanta spametiti; počasi se je spametil / izkušnja ga je spametila
SSKJ²
spametovánje -a s (ȃ)
glagolnik od spametovati: njeno spametovanje je bilo prepozno; spametovanje ljudi
SSKJ²
spametováti -újem dov. (á ȗ)
povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren: poskušal je spametovati fanta; čas bi bil, da se spametuješ / izkušnja človeka spametuje; nesreča nas je spametovala; brezoseb. dosti je pretrpel, pa ga še ni spametovalo
    spametován -a -o:
    spametovan človek; spametovan se je vrnil domov
SSKJ²
spammer tudi spêmer -ja [spêmer] m (é)
kdor pošilja nezaželeno elektronsko pošto: spammerji nenehno iščejo načine, kako priti do elektronskih naslovov
SSKJ²
spánček -čka m (á)
ekspr. (krajši) spanec: privoščiti si popoldanski spanček
SSKJ²
spánčkati -am nedov. (ȃ)
otr. spati: priden bodi in spančkaj
SSKJ²
spánec -nca m (á)
stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanec jo je okrepil; curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; predramiti se iz nemirnega spanca; boriti se s spancem; globok, rahel, trden spanec; ekspr. sladek spanec; spanec brez sanj spanje / imeti dober spanec
● knjiž. spanec mu lega na oči postaja zaspan; ekspr. spanec se me loteva, me lovi postajam zaspan; ekspr. pometi si spanec z oči s potegovanjem prstov po očeh odpraviti zaspanost; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed
SSKJ²
spanjáč -a m (á)
nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču: njegov spanjač je bil brat / mladi sosed je dekletov spanjač
SSKJ²
spánje -a s (á)
1. stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanje ga je okrepilo; zbudili so ga iz globokega, ekspr. sladkega spanja; ekspr. pogrezniti se, potoniti, utoniti v spanje zaspati; nemirno, rahlo, trdno spanje; nočno, popoldansko spanje; spanje brez sanj; noči brez spanja; prostor za spanje; potreba po spanju; meja med budnostjo in spanjem / govoriti, jokati v spanju / imeti dobro, mirno, slabo spanje / hipnotično spanje / šalj., kot vljudnostna fraza sedite, da nam ne odnesete spanja; pren. gozd se je prebudil iz spanja
● ekspr. ropot ga je vrgel iz spanja zaradi ropota se je prebudil; ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; knjiž., ekspr. spati nevzdramno, smrtno, večno spanje biti mrtev; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati
♦ med. letargično spanje
2. zool., v zvezi zimsko spanje dolgotrajno spanju podobno stanje nekaterih toplokrvnih živali pozimi, v katerem je presnavljanje zelo zmanjšano: zimsko spanje medveda, polha / spati zimsko spanje; pren. narava se je že zbudila iz zimskega spanja
SSKJ²
spánjščica -e ž (ā)
nar. travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti; pomladanski svišč2: spanjščice že cvetijo
SSKJ²
spárati1 -am dov. (ȃ)
s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: sparati obleko, plašč / sparati šiv
// s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: sparati jopico; kar je zvečer spletla, je morala sparati
    spáran -a -o:
    sparan pulover; sparan šiv
SSKJ²
spárati2 -am dov. (ā)
nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti2: sparati vole / sparati čevlje
    spáran -a -o:
    sparani fantje in dekleta
SSKJ²
sparcelírati -am dov. (ȋ)
razdeliti na parcele: sparcelirati posestvo
    sparcelíran -a -o:
    sparcelirano zemljišče
SSKJ²
spáren -rna -o prid. (á ā)
nar. soparen1: sparen dan
SSKJ²
spárica -e ž (ȃ)
nar. soparica: poletna sparica / nad mestom miglja sparica
SSKJ²
spáričen -čna -o prid. (ȃ)
nar. soparen1: sparičen dan
SSKJ²
sparína -e ž (í)
1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah
2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino
SSKJ²
spáring -- v prid. rabi (ȃ)
šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu: sparing partner boksarskega prvaka / moštvo bo dober sparing partner naših košarkarjev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sparítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od spariti, spolno združiti: žival je godna za sparitev / čas sparitve
SSKJ²
spáriti1 -im dov. (á ȃ)
1. zastar. zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir
2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo
    spáriti se 
    1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari
    2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo
    spárjen -a -o:
    sparjena trava; ne pij sparjene vode
    ●     v sobi je sparjen zrak zatohel
SSKJ²
spáriti2 -im in sparíti -ím dov., spáril (á ȃ; ī í)
1. spolno združiti živali, navadno za pleme: spariti kobilo z dobrim žrebcem
2. narediti, da kaj sestavlja par: spariti (dva) vola za vprego / čevlje je sparil in pospravil
3. nar. prevarati, ukaniti: hotel jih je spariti; lepo, pošteno ga je sparil
    spáriti se, in sparíti se
    1. pri živalih spolno se združiti: samec in samica se sparita; psica se ni sparila
    ♦     čeb. matica se spari
    2. vulg. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos s kom: z vsako žensko bi se sparil
    spárjen -a -o in sparjèn -êna -o:
    mlada konja sta dobro sparjena; plesalci so bili hitro sparjeni; sparjena žival
SSKJ²
spároma prisl. (ā)
knjiž. po dva in dva, v parih: v sprevodu stopajo sparoma / hodijo vedno sparoma, nikoli posamezno
SSKJ²
spartakijáda tudi spartakiáda -e ž (ȃ)
šport., nekdaj velike športne prireditve v nekaterih socialističnih državah: zmagati na spartakijadi / sindikalna, zimska spartakijada
SSKJ²
spartakíst -a m (ȋ)
spartakovec: program spartakistov
SSKJ²
spártakovec -vca m (ȃ)
med prvo svetovno vojno pristaš levega revolucionarnega krila nemške socialnodemokratske stranke: upor spartakovcev
SSKJ²
spartanski ipd. gl. špartanski ipd.
SSKJ²
spás -a m (ȃ)
zastar. rešitev: pobeg je bil zanj edini spas / spas izpod tujega jarma
SSKJ²
spasírati -am dov. (ȋ)
pog. pretlačiti: spasirati fižol, paradižnik
SSKJ²
spásti1 spádem dov., stil. spàl spála (á ā)
star. pasti1: spotaknil se je in spadel / posoda mu je spadla iz rok / velika skrb mu je spadla s srca
SSKJ²
spásti2 spásem dov. (á)
nar. popasti popasem: krave so spasle travo / spasti travnik / pastirji so mu spasli deteljo / živina naj se še malo spase
    spásen -a -o:
    spasena trava
SSKJ²
spástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na spazem: spastična hoja; napad spastičnega dihanja / šolanje spastičnih otrok otrok, ki imajo prirojeno okvaro osrednjega živčevja s trajno povečano mišično napetostjo
SSKJ²
spášnik -a m (ȃ)
nar. pašnik: gnati živino na spašnik / planinski, vaški spašnik
SSKJ²
spáti spím nedov., spì spíte; spál (á í)
1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: ne ropotaj, oče spi; otroci že spijo; pes spi; ekspr. v hiši že vse spi; vsi so spali, le on je bedel; otrok ji je spal v naročju; spal je vso noč, do jutra; obrnil se je in spal naprej; brezskrbno, dobro, mirno, trdno spati; ekspr. sladko spati; skrbi mu ne dajo spati; ne morem spati; spali so obuti; spi kot jazbec, klada, polh trdno; spi kot otrok mirno, brezskrbno; spi kot top, kot ubit zelo trdno; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno / ekspr. mesto je že spalo / kot vljudnostna fraza: (ste) dobro spali; kako si spala / kot voščilo dobro spite / knjiž., z notranjim predmetom spati mirno spanje; brezoseb.: rekel je, da se na senu dobro spi; takrat se je spalo na skednju; ekspr. kako bi se še spalo rad(i) bi še spal(i)
// biti navadno v ležečem položaju zaradi takega počitka: vsak dan spi do osmih; rad spi pri odprtem oknu / dati otroke spat; hoditi pozno spat; iti, odpraviti se spat; elipt. otroci, spat
// s prislovnim določilom imeti kje ležišče, prostor za tak počitek: fant spi na postelji; spati na prostem, na tleh; vsi otroci spijo v eni sobi; od danes ne boš več spala tukaj / spali boste pri nas prenočevali; dali so me spat v najlepšo sobo / kokoši spijo blizu zajcev; živina v planinah spi zunaj
2. ekspr. biti nedejaven, nedelaven: trdil je, da mladina v klubu spi; ti dve prireditvi kažeta, da vendarle ne spimo / med poukom je večinoma spal ni sodeloval / društvo spi
3. ekspr. biti v stanju neaktivnosti; počivati: pozimi rastline spijo; zemlja še spi / jezero spi je mirno; valovi so še spali jezero, morje je bilo mirno
4. knjiž., s prislovnim določilom biti navzoč, a nedejaven: v gorivu spi toplotna energija / spolnost v otroku še spi / ali tvoja vest spi
// biti kje sploh: rudno bogastvo spi pod zemljo / v srcu spita bolečina in ljubezen; to upanje je že dolgo spalo v njem
5. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču spijo njegovi starši; rad bi spal v domači zemlji
6. evfem., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: vprašal jo je, ali je spala z njim; spati pri dekletu, z dekletom
● ekspr. takrat so ljudske množice še spale niso še poznale, niso se še zavedale svojih pravic; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden; knjiž., ekspr. spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; star. odkar se zavedam, nisem spal pod svojo streho nisem imel doma; ekspr. glede tega lahko mirno spiš si lahko brez skrbi; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj; ekspr. sonce gre spat zahaja; ekspr. spati smrtno, večno spanje biti mrtev; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati; kakor si si postlal, tako boš spal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; preg. nesreča nikoli ne spi nesreča nikoli ne počiva
    spáti se knjiž., s smiselnim osebkom v dajalniku
    biti zaspan: trudna sem in spi se mi / čeprav je bilo pozno, se nobenemu od njiju še ni spalo ni dalo spati
    spé :
    knjiž. slonel je na stolu napol spe
    ●     ekspr. o tem sem sanjal bede in spe zmeraj
    spèč -éča -e:
    otrok, mirno speč pod drevesom; speči potniki; buditi speče sile v ljudstvu
    ♦     agr. speče oko oko, ki odžene v naslednjem vegetacijskem obdobju; cepljenje na speče oko; bot. speči popek nadomestni popek, preden se odpre; polit. speči agent agent, ki namenoma šele po dolgem bivanju v kaki državi začne delovati za drugo državo; sam.: buditi speče; poslušati mirno dihanje spečega
SSKJ²
spaváč -a m (á)
knjiž. kdor spi, speči: sunil ga je in spavač se je zganil / dobri spavači so zjutraj spočiti ljudje, ki dobro spijo
SSKJ²
spavalíšče -a s (í)
star. kraj, prostor za spanje: pes si je poiskal spavališče pod klopjo
SSKJ²
spávati -am nedov. (ā)
star. spati: pozno je že, a ona še ne spava; dobro, mirno, sladko spavati / dekle je navadno spavalo v podstrešni sobici
    spavajóč -a -e:
    spavajoči otroci; spavajoča vas
SSKJ²
spavperizírati -am dov. (ȋ)
knjiž. osiromašiti, obubožati: spavperizirati kmete
    spavperizíran -a -o:
    spavperizirane delavske množice
SSKJ²
spázem -zma m (ā)
med. nehoteno, navadno boleče delovanje mišic, pri katerem se spremeni zlasti njihova napetost, krč: pojavljanje spazmov / žilni spazem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spazíti in spáziti -im dov., spážen in spázen (ī á ȃ) star.
1. opaziti: spaziti sovražnika z obzidja; spazil ga je med množico / to je spazilo njegovo sokolje oko / spazil je njegovo nakano
2. najti, odkriti: bal se je, da ga ne bi kdo spazil pri nedovoljenem dejanju / dolgo je čakal, preden je spazil priložnost za beg
SSKJ²
spazmátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na spazem: spazmatične bolečine / spazmatična hoja
SSKJ²
spazmolítik -a m (í) farm.
snov, ki sprosti gladke mišične celice in tako zmanjša ali prepreči krče: spazmolitik za črevesje, sečila; timijan deluje kot spazmolitik / blažiti krče s spazmolitiki
SSKJ²
speciálec -lca m (ȃ)
pripadnik enote za posebne namene: specialci so se po strehi razvrstili v bojni položaj; do zob oboroženi specialci / policijski, vojaški specialec
SSKJ²
speciálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme; specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota
2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila; generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina
3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo; opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje
4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna
♦ metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi
    speciálno prisl.:
    specialno se ukvarja s francoščino
SSKJ²
specialíst -a m (ȋ)
1. kdor si pridobi posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: je specialist za gradnjo turbin; vojaški specialisti so akcijo dobro načrtovali; predavanje profesorja, specialista za moderno književnost
// kdor si pridobi tako znanje na ožjem področju medicine: poslati bolnika k specialistu; dobiti napotnico za specialista / specialist za duševne, kožne, očesne bolezni; zdravnik specialist
2. ekspr., navadno s prilastkom kdor dobro zna, obvlada kaj: je specialist za globinski ribolov; na tekmovanju so se pomerili specialisti za veleslalom / je specialist za kislo juho dobro jo pripravi, skuha
SSKJ²
specialístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na specialiste ali specializacijo: specialistični študij; zaposliti diplomanta s specialistično izobrazbo / kupovati specialistično literaturo / iti na specialistični pregled; specialistična ambulanta
♦ ped. specialistični izpit izpit, s katerim se dokaže posebna usposobljenost za opravljanje poklica na ožjem področju kake stroke
SSKJ²
specialístka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki si pridobi posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: specialistka za vinogradništvo
// kdor si pridobi tako znanje na ožjem področju medicine: splošni zdravnik jo je poslal na pregled k specialistki
2. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki dobro zna, obvlada kaj: nastopile bodo znane specialistke za tek na osemsto metrov
SSKJ²
specialístovstvo -a s (ȋ)
knjiž. specializacija, specializiranost: vedno bolj se uveljavlja specialistovstvo / kongresi prehajajo v ozko specialistovstvo
SSKJ²
specialitéta tudi špecialitéta -e ž (ẹ̑)
1. posebna, izjemna vrsta blaga: v tej trgovini prodajajo specialitete iz vse Evrope; te cigarete so specialiteta
♦ farm. v tovarni izdelano zdravilo
// posebna, izjemna hrana, jed, znana navadno v določenem kraju: v tej gostilni postrežejo z domačimi in tujimi specialitetami; pripravljati narodne specialitete; specialitete na žaru / teden specialitet madžarske kuhinje
2. ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njegova specialiteta so južnoameriški plesi / goljufova specialiteta so bile osamljene ženske
SSKJ²
specializácija -e ž (á)
1. usmeritev, omejitev dejavnosti na ozko področje: specializacija podjetij / programska specializacija založb / vedno večja specializacija poklicev
2. pridobitev posebnega, poglobljenega znanja na ožjem področju kake stroke: doseči podiplomsko specializacijo; iti na specializacijo v tujino; biti na specializaciji v bolnišnici / njegova specializacija je kirurgija
SSKJ²
specializánt -a m (ā á)
kdor si pridobiva posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: zaposliti specializanta; specializant za varjene konstrukcije / specializant kirurgije, iz kirurgije; zdravnik specializant
SSKJ²
specializántka -e ž (ā)
ženska, ki si pridobiva posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: specializantka pediatrije; specializantka in njena mentorica
SSKJ²
specializíranje -a s (ȋ)
glagolnik od specializirati: specializiranje proizvodnje / specializiranje delavcev / specializiranje za kirurgijo
SSKJ²
specializíranost -i ž (ȋ)
lastnost specializiranega: specializiranost dela pripelje do dobrih rezultatov / specializiranost strokovnjakov
SSKJ²
specializírati -am nedov. in dov. (ȋ)
usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje: specializirati trgovine za prodajanje otroške obutve; obrat se je širil in specializiral
● knjiž. specializirati metulje v zbirki razvrščati, razporejati
    specializírati se 
    1. pridobivati si izurjenost za opravljanje določene ožje dejavnosti: ta zidar se specializira za polaganje ploščic; specializirati se v kuhanju
    2. pridobivati si posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: priporočili so mu, naj se specializira; specializirati se v jezikoslovju / med. žarg. specializirati kirurgijo
    specializíran -a -o:
    (ozko) specializirani delavci, strokovnjaki; specializirane vojaške enote; knjigarna, specializirana za prodajo strokovnih knjig
SSKJ²
speciálka1 -e ž (ȃ)
um. podiplomski študij na akademiji za likovno umetnost: končati, vpisati specialko / grafična specialka; specialka za zidno slikarstvo
SSKJ²
speciálka2 tudi špeciálka -e ž (ȃ)
1. geogr. topografska karta v velikem merilu; ant. generalka: vnašati nove podatke v specialko; poiskati, pokazati most na specialki / topografska, vojaška specialka
2. avt. žarg. dirkalno kolo, dirkalno motorno kolo: tekmuje na domači specialki
SSKJ²
speciálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost specialnega: razumeti specialnost razmer / specialnost te restavracije je, da v njej pripravljajo dietno hrano / ta rastlina, žival je specialnost našega morja
// ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njena specialnost je risanje vzorcev za tapete / to sodi v njeno ožjo specialnost / dobro obvlada svojo specialnost / zbrali so se zdravniki vseh specialnosti specializacij
SSKJ²
spécies -- ž (ẹ̄)
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od rodu; vrsta: določiti rastlinsko species; pren. novela je posebna species književnega ustvarjanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
specificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
podrobno opisati, označiti kaj glede na posebne, določene značilnosti: specificirati izdelke, predmete / specificirati račun
    specificíran -a -o:
    dohodki in izdatki so natančno specificirani
SSKJ²
specífičen -čna -o prid. (í)
poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev
// značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike
♦ fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrob
    specífično prisl.:
    specifično romantičen način pisanja; to je specifično slovenska narodna jed; sam.: ljudska umetnost je nekaj specifičnega
SSKJ²
specífičnost -i ž (í)
posebnost, svojevrstnost: specifičnost barv, oblik / spoznati krajevne specifičnosti
SSKJ²
specífika -e ž (í)
publ. posebnosti, značilnosti kot celota: televizijska igra ima svojo specifiko; vse to je specifika našega kmetijstva
SSKJ²
specifikácija -e ž (á)
podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti: specifikacija izdelkov; specifikacija stroškov / napisati specifikacijo za naročeni stroj
SSKJ²
specífikum -a m (í)
knjiž. posebnost, značilnost: ta lastnost je slovenski specifikum
SSKJ²
specímen -mna m (ī)
knjiž. vzorec, primerek: specimni znamk; pren., iron. ti si pa res specimen človeškega rodu
SSKJ²
spečáti -ám dov. (á ȃ)
zastar. prodati: kmetje so svoje pridelke dobro spečali / za živino je spečal lepe denarje dobil
    spečáti se slabš.
    ljubezensko, spolno se združiti, povezati: spečala se je s tujcem; z vsako žensko se speča
SSKJ²
spečávati -am nedov. (ȃ)
zastar. prodajati: pridelke so spečavali tudi v tujino; blago se je dobro spečavalo
SSKJ²
spêči spêčem dov., tudi spekó; spêci specíte; spékel spêkla (é)
1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: speči flancate, kruh, meso; speči za večerjo / speči na masti, olju; speči na ražnju; speči v peči, pečici / zmeraj kaj speče
2. povzročiti občutek bolečine zaradi prevelike toplote: goreča vžigalica ga je spekla v prste; speči se z žerjavico
// ekspr. povzročiti duševne bolečine: očetove besede so ga spekle; laž ga je spekla v dno srca; prijateljev očitek ga je zelo spekel; brezoseb. speklo ga je, ko je pomislil na krivico, ki so mu jo storili
● pog., ekspr. če ne boš tiho, te bom spekel udaril
    spêči se ekspr.
    postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pri tej stvari se je spekel; ker se je spekel, je hotel obrniti pogovor drugam
    spečèn -êna -o:
    spečen kruh; spečene klobase
SSKJ²
spéčnost -i ž (ẹ́)
knjiž. spanje, zaspanost: sredstva proti spečnosti; razlika med budnostjo in spečnostjo
SSKJ²
spedicija ipd. gl. špedicija ipd.
SSKJ²
speed gl. spid
SSKJ²
speedway in spídvej -a [spídvej] m (ȋ)
šport. dirkalna vožnja s posebnimi motornimi kolesi po krožni progi: steza za speedway; tekmovati v speedwayu; državno prvenstvo v speedwayu; v prid. rabi: speedway dirke; speedway steza
SSKJ²
speedwayist in spidvejíst -a [spidvejíst] m (ȋ)
tekmovalec v speedwayu: uspeh domačih speedwayistov; trening za speedwayiste
SSKJ²
speedwayski in spídvejski -a -o [spídvejski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na speedway: speedwayski tekmovalci / speedwayske dirke
SSKJ²
spéh -a m (ẹ̑) zastar.
1. hitenje, naglica: od samega speha je pozabila nanj / korakati v speh hitro
2. uspeh: imeti speh pri delu
SSKJ²
spéhanost -i ž (ẹ̑)
zastar. upehanost: spehanost konj / od spehanosti je ves rdeč v obraz
SSKJ²
spéhati1 -am dov. (ẹ̑)
zastar. upehati: spehati konja / pot ga je spehala; hodil je počasi, da se ne bi spehal
    spéhan -a -o:
    spehan konj; biti poten in spehan; ves spehan je pritekel v hišo
SSKJ²
speháti2 -ám [spəhati] dov. (á ȃ)
s pehanjem, suvanjem spraviti kam: spehati koga čez prag, na cesto; še preden je prišel na vrh, so ga spehali nazaj
    speháti se ekspr.
    s težavo priti iz česa, kam: komaj se je spehal k izhodu; pren. počasi so se le spehali iz revščine; 
prim. izpehati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
speketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
peketaje se začeti premikati: konja sta speketala po cesti
SSKJ²
spektákel tudi špektákel -kla m (á)
1. predstava, film s slikovitimi, množičnimi prizori, razkošno opremo: ogledati si spektakel; nastopati v spektaklu / snemati, predvajati spektakel / barvni spektakli; zgodovinski spektakel Dežela faraonov
2. ekspr. dogodek, dogajanje, ki zaradi zanimivosti, slikovitosti vzbuja pozornost: ta poroka bo velik spektakel; bikoborbe, avtomobilske dirke in drugi spektakli / tepla sta se in zmerjala, sosedje pa so gledali ta spektakel
● zastar. ponoči so delali spektakel hrup, nemir; knjiž. paviljoni za različne spektakle predstave
SSKJ²
spektákelski tudi špektákelski -a -o [spektakəlski; špektakəlski] prid. (á)
nanašajoč se na spektakel: spektakelske lastnosti / spektakelski film / spektakelska igra slavnega košarkarja
SSKJ²
spektakuláren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. slikovit, veličasten, sijajen: spektakularen nastop konjenice; spektakularna prireditev / pogled na izstrelitev rakete je bil spektakularen / spektakularen film spektakelski
// s katerim se hoče doseči močen vtis: predsednikov spektakularni odstop
● publ. ni mogoče pričakovati spektakularnih uspehov izrednih
    spektakulárno prisl.:
    dirigent je spektakularno odstopil
SSKJ²
spektakulárnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost spektakularnega: spektakularnost prireditve / spektakularnost odstopa
SSKJ²
spékter -tra in spéktrum -tra tudi -a m (ẹ̑)
1. fiz. razvrstitev energije v valovanju glede na valovno dolžino ali delcev glede na kakšno lastnost: iz spektra določiti sestavo planetov / nevidni, rdeči, ultravijolični del spektra; sončni spekter
// vidni, fotografski, grafični prikaz tega: ogledati si spekter vidne svetlobe; glavne barve spektra / črtasti spekter v katerem so sestavine z natančno določeno frekvenco; zvezni spekter v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja
2. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: pisatelj je v svojem romanu razvil spekter značajev in usod; spekter vprašanj je bil bogat / publ. družba potrebuje cel spekter strokovnjakov
♦ farm. antibiotik širokega spektra antibiotik, ki deluje na več povzročiteljev
SSKJ²
spektrálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spekter: spektralne značilnosti zvezd; ultravijoličasto spektralno območje / spektralna občutljivost fotografskega materiala / spektralno območje radijskih valov / spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; spektralne barve barve, ki nastanejo pri razklonu belega žarka; spektralne črte
SSKJ²
spektro... ali spéktro... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na spekter: spektrofotometer, spektrograf, spektroskopija
SSKJ²
spéktrofotométer -tra m (ẹ̑-ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje spektrov svetlobe, posnetih na fotografsko ploščo:
SSKJ²
spektrográf -a m (ȃ)
fiz. priprava za grafični, fotografski prikaz spektra: spektroskop in spektrograf / masni spektrograf priprava za določanje mase ionov
SSKJ²
spektrográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spektrograf: spektrografski posnetek / spektrografske meritve
SSKJ²
spektrográm -a m (ȃ)
fiz. grafični, fotografski prikaz spektra: preštudirati spektrogram / zvočni spektrogram
SSKJ²
spektrométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje spektra: izmeriti s spektrometrom / masni spektrometer
SSKJ²
spektroskóp tudi spektroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
fiz. priprava za opazovanje spektra: naravnati spektroskop; ugotoviti s spektroskopom
SSKJ²
spektroskopíja -e ž (ȋ)
fiz. opazovanje, merjenje, raziskovanje spektrov: spektroskopija rentgenskega sevanja v vesolju / infrardeča spektroskopija spektroskopija infrardeče svetlobe
SSKJ²
spektroskópski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na spektroskop: spektroskopske preiskave
♦ astron. spektroskopska dvojna zvezda zvezda, sestavljena iz dveh spektroskopsko ugotovljenih zvezd
    spektroskópsko prisl.:
    spektroskopsko raziskovati
SSKJ²
spekulácija -e ž (á)
1. filoz. teoretično mišljenje, ki ne upošteva prakse, izkustva: opirati se samo na spekulacijo; sholastična spekulacija / filozofska spekulacija
2. knjiž. premišljevanje, razmišljanje, zlasti teoretično: zanimiva spekulacija o čem / te spekulacije me ne zanimajo; brezplodne spekulacije; ekspr. to so prazne spekulacije
SSKJ²
spekulatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na spekulacijo: spekulativni elementi te filozofije / izkustvene in spekulativne metode; spekulativno mišljenje / spekulativna stran znanosti / spekulativna filozofija
SSKJ²
spekulatívnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost spekulativnega: spekulativnost razmišljanja
♦ filoz. spekulativnost Heglove filozofije
SSKJ²
spekulírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. premišljevati, razmišljati, zlasti teoretično: ni se zadovoljil z odgovorom, ampak je spekuliral še naprej
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
speleo... ali spéleo... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na podzemeljske, kraške jame: speleobiološki, speleolog, speleomorfologija
SSKJ²
speleológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za speleologijo, jamoslovec: razprava znanega speleologa
// jamar: klub speleologov
SSKJ²
speleologíja -e ž (ȋ)
veda o podzemeljskih, kraških jamah, jamoslovje: zanimanje za speleologijo
♦ geogr. fizična speleologija ki raziskuje fizikalne razmere v jamah
SSKJ²
speleolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na speleologe ali speleologijo: speleološka razprava / pomembno speleološko odkritje
SSKJ²
spéleoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
zdravljenje bolezni dihal v naravnih votlinah in nekdanjih rudnikih: izvajati speleoterapijo; program, projekt speleoterapije; primerni pogoji za speleoterapijo / zdravljenje s speleoterapijo
SSKJ²
speljáj -a m (ȃ)
nar. kar se enkrat prepelje na vozu: speljaj lesa / drv je za dva speljaja
SSKJ²
speljanček gl. izpeljanček
SSKJ²
speljáti spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal
// nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje
2. nar. zvoziti1: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki
3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče
4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti
// nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir
5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod
6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno
// vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa
● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist
    speljáti se nav. ekspr.
    1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu
    2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu
    3. pog., navadno v velelniku čim prej oditi, izginiti: zagrozila mu je, naj se spelje, sicer bo poklicala policijo / daj, spelji se že!; samo spelji se!
    spelján -a -o:
    čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče; 
prim. izpeljati
SSKJ²
speljáva -e ž (ȃ)
glagolnik od speljati: speljava avtomobila, vlaka; speljava in ustavljanje / speljava vode s travnika
SSKJ²
speljávanje -a s (ȃ)
glagolnik od speljavati: speljavanje avtomobila; speljavanje v klanec / speljavanje vode v potok
SSKJ²
speljávati -am nedov. (ȃ)
1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljavati avtomobil, voz
2. nar. voziti: speljavati gnoj na njivo
3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljavati vodo s travnika v potok
● ekspr. speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. speljavati pogovor drugam usmerjati, obračati
4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljaval ga je, naj se upre / vse ga je začelo speljavati v to, kar je bilo zanj pogubno
    speljávati se nav. ekspr.
    drseti: sneg se speljava s hriba; 
prim. izpeljavati
SSKJ²
speljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od speljevati: speljevanje lokomotive; naglo speljevanje in zaustavljanje / speljevanje deklet
SSKJ²
speljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljevati avtomobil, voz; počasi, previdno speljevati; speljevati in ustavljati
// nepreh. začenjati se premikati: avtobusi v snežni brozgi težko speljujejo; lokomotiva že speljuje (s postaje)
2. nar. voziti: speljevati gnoj na njivo
3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljevati vodo s travnika; speljevati vodo v kanal
● ekspr. speljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljevali so ga, naj se jim pridruži / speljevati sošolce na slaba pota
5. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro skušati doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljevati komu pomočnike / vsi vedo, da ji speljuje moža / speljevala ga je s pogledi zapeljevala; prim. izpeljevati
SSKJ²
spem ipd. gl. spam ipd.
SSKJ²
spénec tudi spênec -nca m (ẹ̄; é)
obrt. priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke: s spencem zapeto krilo; spenec in pritiskač
SSKJ²
spéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročiti nastanek pen na tekočini: motorni čoln je spenil vodo
    spéniti se 
    1. postati penast: juha, voda se speni; maslo se pri segrevanju speni; maso je treba tako dolgo mešati, da se speni
    2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je spenil; speniti se od jeze / konji so se spenili
    spénjen -a -o:
    spenjen konj; izdelek iz spenjene gume penaste gume; spenjeno pivo
SSKJ²
spenjáč -a m (á)
priprava za spenjanje listov: kupiti nov spenjač; luknjač in spenjač
SSKJ²
spenjáča -e ž (á)
žel. priprava za spenjanje tirniških vozil: odpeti, priviti spenjačo; odbijači in spenjače
SSKJ²
spenjálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za spenjanje: spenjalni stroj; spenjalna priprava / pritrditi opaž s spenjalnimi žeblji
SSKJ²
spénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od spenjati, združevati: spenjanje ukrojenih delov oblačila; spenjanje tiskarskih pol / kavelj za spenjanje železniških vozil / stroj za spenjanje
♦ obrt. sukanec za spenjanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spénjati1 -am nedov. (ẹ̑)
s kakim predmetom, pripravo delati, da je kaj skupaj, združeno: spenjati ukrojene dele oblačila; spenjati papir, tiskarske pole; spenjati hlode s penjami; spenjati z iglo, s kavljem, sponko / spenjati lase v čop / zlata verižica mu je spenjala telovnik
SSKJ²
spénjati2 -am nedov. (ẹ̑)
knjiž. dvigati, iztegovati: spenjati roke proti balkonu / spenjati glavo kvišku
    spénjati se 
    vzpenjati se, dvigati se: planinci so se spenjali po pobočju / spenjati se po lestvi, stopnicah / konj hrza in se spenja / spenjati se na prste / bršljan se spenja po drevesu / dim se spenja proti stropu; ptica se spenja pod nebo / ekspr. pobočje se strmo spenja / ekspr. nad pokrajino se spenja modro nebo
    spenjajóč -a -e:
    spenjajoč se na hrib, se je utrudil; spenjajoči se konji
SSKJ²
spenjávka -e ž (ȃ)
rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: na dvorišču rastejo spenjavke / sobne spenjavke / vrtnice spenjavke
SSKJ²
spénjenost -i ž (ẹ̑)
značilnost spenjenega: spenjenost morja, vode
SSKJ²
spentljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. zavozlati: komaj je odvozlala trak, ki ga je spentljala / prosil jo je, naj mu spentlja kravato zaveže
    spentljáti se slabš.
    1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spentljati se z anarhisti
    2. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: spentljal se je s prijateljevo ženo
SSKJ²
speréti -ím dov. (ẹ́ í)
star. sprhneti, strohneti: štor speri; vse je segnilo ali sperelo
SSKJ²
spêrma -e ž (ȇ)
biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice, seme: sperma in jajčeca
SSKJ²
spermálen -lna -o prid. (ȃ)
bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička:
SSKJ²
spermatozoíd -a m (ȋ)
bot. moška spolna celica nižjih rastlin: bički spermatozoida; gibanje spermatozoidov
SSKJ²
spermatozój in spêrmatozoj -a m (ọ̑; ȇ)
biol. semenčica: gibanje spermatozojev
SSKJ²
spêrmij -a m (é)
biol. moška spolna celica: oploditev jajčeca s spermijem
SSKJ²
spésniti1 -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police
● nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove
    spésniti se 
    1. izmuzniti se, izmakniti se: snop se je spesnil z voza / sreča se mu je spesnila iz rok
    2. brezoseb. zdrsniti, spodrsniti: na mokri skali se mu je spesnilo
SSKJ²
spésniti2 -im dov. (ẹ̑)
napisati pesem: v teh letih ni veliko spesnil / spesniti odo, sonet / spesniti verze za nagrobni spomenik
SSKJ²
spestíti -ím dov., spéstil (ī í)
1. star. natepsti, pretepsti, zlasti s pestmi: tako so ga spestili, da je obležal; spestila sta se za dekle
2. zastar., v zvezi spestiti roke stisniti roke v pest: spestil je roke in zaškripal z zobmi
SSKJ²
spéstovanček in spestovánček -čka m (ẹ́; á) ekspr.
1. (majhen) otrok: matere s spestovančki
2. ljubljenec, razvajenec: pozna se mu, da je mamin spestovanček
SSKJ²
spéstovanka in spestovánka -e ž (ẹ́; á)
ekspr. ljubljenka, razvajenka: hčerka je prava spestovanka
SSKJ²
spéstovati -ujem in spestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ) ekspr.
1. s pestovanjem, negovanjem zadovoljiti zlasti telesne potrebe otroka, dokler ne shodi: veliko otrok je spestovala
2. s pretirano skrbjo razvaditi: fanta je čisto spestovala
SSKJ²
spéšen -šna -o prid., spéšnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. star. hiter, uren2: spešen delavec; biti spešen za vsako delo / spešna hoja; potovanje je bilo spešno in prijetno / pot je postala bolj spešna
2. zastar. uspešen: spešen lov; spešno delovanje društva
    spéšno prisl.:
    spešno hoditi; delo mu gre spešno od rok
SSKJ²
spéšiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) star.
1. hiteti: mati je spešila domov / spešiti po opravkih; otroci so se spešili v šolo / voz je spešil po tlakovani cesti / spešiti s košnjo
● star. spešiti korak hiteti, hitro hoditi; star. delo se mu dobro speši napreduje, poteka
2. pospeševati: spešiti razvoj kulture
SSKJ²
spéšnost -i ž (ẹ́)
1. star. hitrost2, urnost: stekel je, ker je vedel, da je od njegove spešnosti odvisna rešitev
2. zastar. uspešnost: spešnost pri delu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
speštáti -ám dov. (á ȃ)
nar. zahodno zmečkati, stlačiti: speštati grozdje, sadje / speštati modrasu glavo
    speštán -a -o:
    speštane hruške; speštana trava
SSKJ²
spét prisl. (ẹ̑)
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: spet sem tukaj; upamo, da bo spet zdrava; kdaj spet prideš; za hip se je ustavila in spet šla dalje; vrni se spet / okna so spet prepleskali na novo / spet si ti na vrsti / okrepljen: želim si, da bi spet kdaj lahko v miru delal; vedel je, da jo bo kmalu spet videl
● podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako naprej izraža ponavljanje istovrstnih dejanj
// ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: kaj je že spet, še ne bo miru; spet je minil teden, pa nič / kdo ti je spet to povedal
2. ekspr., v zvezi spet in spet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: v življenju se to dogaja spet in spet; govornika so spet in spet prekinjali / spet in spet jo je poklical
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: on pa samo čaka in spet čaka; te občutljive rastline je treba negovati in spet negovati / tega ne bom storil, ne, pa spet ne
// izraža veliko količino, visoko stopnjo: potrebuje denar in spet denar; tam je sam pesek pa spet pesek
4. v členkovni rabi poudarja nasprotje: nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati; on se pogosto hvali, drugi so spet preskromni / pridelek ni velik, pa spet ne slab; ne ravno debel, pa vendar spet ne suh / v njenih očeh si lahko videl ogenj, pa spet mrak in temo, pa spet smeh / v vezniški rabi eni pridelujejo hrano, spet drugi izdelujejo orodje, spet tretji gradijo
5. v členkovni rabi poudarja zanikano trditev, ugotovitev: no, tako hudo pa spet ni; tako udobno pa to bivališče spet ni; samo poučnih knjig pa spet ne moremo brati
// izraža neodločnost, omahljivost: rad bi pri tem sodeloval, in spet ne; rada bi šla, pa spet ne
SSKJ²
spetelíniti se -im se dov. (í ȋ) ekspr.
1. pobahati se, postaviti se: s svojo vednostjo se speteliniti pred tujcem
2. razburiti se, vznemiriti se: spetelinil se je, ker so ga prezrli
SSKJ²
spéten in spêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē)
šport., v zvezi spetna stoja stoja s petami skupaj: poskoki iz spetne v razkoračno stojo
SSKJ²
spéti1 spèm nedov. (ẹ́ ȅ)
star. iti, hiteti: popotnik spe po prašni cesti; speti čez travnik, na polje / v lahnem diru je spel proti gradu; z naglimi koraki so speli dalje / pomlad spe v deželo; po nebu spe oblak
SSKJ²
spéti2 spnèm dov., spél; nam. spét in spèt (ẹ́ ȅ)
1. s kakim predmetom, pripravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: speti dele oblačila z redkimi vbodi; speti liste papirja, tiskarske pole; speti vagone; speti z bucikami, kavljem, penjo, zaponko / speti ruto na prsih / speti lase v čop
2. narediti, da kaj pride v položaj, v katerem se ne uporablja, ne opravlja svoje funkcije: speti dežnik, senčnik; speti jadro / speti škarje
    spét -a -o:
    spet dežnik; speti lasje; pisma, speta s sponkami
SSKJ²
spéti se spnèm se dov., spél se; nam. spét se in spèt se (ẹ́ ȅ)
star. vzpeti se, dvigniti se: s težavo so se speli na vrh / speti se na konja / žival se spne na zadnje noge; speti se na prste / ptice so se spele pod nebo / speti se kvišku, pokonci
SSKJ²
spétka -e ž (ẹ̑)
šport. preskok telovadnega orodja z nazaj skrčenimi nogami: vaditi spetko
SSKJ²
spetljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. zavozlati: spetljati trak
    spetljáti se slabš.
    ljubezensko, spolno se združiti, povezati: kdo bi si mislil, da se bo spetljala s takim moškim
SSKJ²
spétost -i ž (ẹ̑)
lastnost, stanje spetega: spetost listov / knjiž. med ljudmi ni resnične spetosti povezanosti
SSKJ²
spèv in spév spéva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
1. knjiž. pesem: njegovi spevi slavijo domovino / prepevati ljubezenske speve / godba igra žalne speve / poslušati spev slavčka
2. rel., navadno s prilastkom besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši: zapeti spev; spev z odpevom / darovanjski, obhajilni, vstopni spev; velikonočni spev
3. lit. grafično označen, vsebinsko zaključen del pesnitve: Iliada ima štiriindvajset spevov; zaključni spev
● vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo
SSKJ²
spévati -am nedov. (ẹ́)
nar. peti2, prepevati: dolgo so spevali / v grmovju spevajo ptiči
SSKJ²
spéven -vna -o prid.(ẹ́ ẹ̄)
ki ima izrazito, prijetno melodijo: pesem, skladba je spevna / njegov jezik je preprost, vendar jasen in speven
// ki se da (brez težav) peti: spevna melodija
    spévno prisl.:
    spevno govoriti
    ♦     glasb. spevno označba za izraz izvajanja cantabile
SSKJ²
spévnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost spevnega: spevnost pesmi, skladbe / spevnost jezika / spevnost arije
SSKJ²
spevoígra -e ž (ȋ)
gled. igra s pevskimi vložki: uprizoriti spevoigro; Vilharjeva spevoigra Jamska Ivanka
SSKJ²
spezdéti se -ím se [spəzdeti se] dov., spezdì se in spèzdi se (ẹ́ ī)
vulg. izločiti pline iz črevesja: nekdo se je spezdel
SSKJ²
spháti sphám stil. spšèm dov. (á ȃ, ȅ)
1. s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: sphati ječmen, proso; sphati v možnarju, stopah
2. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti: sphati zemljo
    sphán -a -o:
    proso je sphano; sphana tla
SSKJ²
spíd in speed -a [spíd-] m (ȋ)
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo: jemati spid; iskal je načine, da bi prišel do spida; gram spida; učinek spida; ekstazi, kokain in spid / ekspr. biti na spidu uživati, jemati spid
● ekspr. biti na spidu zelo, pretirano živahen, dejaven
SSKJ²
spidvej ipd. gl. speedway ipd.
SSKJ²
spíhati -am dov., tudi spihájte; tudi spihála (í)
s pihanjem
a) odstraniti: burja je spihala sneg; veter je spihal listje z drevja / spihati smeti z mize
b) očistiti: burja je spihala ozračje / spihati pepelnik
c) spraviti kam: veter je spihal listje na kup
    spíhan -a -o:
    spihan sneg; pobočja nad vasjo so popolnoma spihana; 
prim. izpihati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spíhniti -em dov. (í ȋ)
s pihom, pihanjem odstraniti: spihniti smeti z mize
SSKJ²
spíker tudi špíker -ja m (í)
kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda, branjem oddaj; napovedovalec: glas spikerja / radijski, televizijski spiker
SSKJ²
spíkerka tudi špíkerka -e ž (í)
ženska, ki se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda, branjem oddaj; napovedovalka: je odlična radijska spikerka; novinarka in spikerka
SSKJ²
spíliti -im dov. (í ȋ)
s piljenjem
a) narediti ostro: spiliti žago
b) obdelati sploh: spiliti ključ / spiliti nohte
    spíljen -a -o:
    pristriženi in spiljeni nohti; žaga je že spiljena; 
prim. izpiliti
SSKJ²
spín -a m (ȋ)
fiz. lastna vrtilna količina osnovnih delcev, atomov: spin elektronov
SSKJ²
spináker -ja m (á)
navt. pomožno jadro pri tekmovalnih jadrnicah, jahtah, ki se ob vetru (zelo) izboči: glavno jadro in spinaker
SSKJ²
spinálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hrbtenjačo, hrbtenjačen: spinalni živci
♦ med. spinalno obolenje
SSKJ²
spinél tudi špinél -a m (ẹ̑)
min. poldrag kamen rdeče, modre, zelene barve: prstan s spinelom
SSKJ²
spinét tudi špinét -a m (ẹ̑)
glasb., nekdaj manjši čembalo: igrati na spinet
SSKJ²
spinozízem -zma m (ī)
filoz. nauk filozofa Spinoze, po katerem sta bog in narava različna vidika iste substance: vpliv spinozizma
SSKJ²
spipati gl. izpipati
SSKJ²
spirála tudi špirála -e ž (ȃ)
1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje: narisati spiralo / vrteti se v spirali / dvojna spirala; ravninska, sferična spirala
2. nav. ekspr. kar je po obliki podobno tej krivulji: spirala cigaretnega dima / listi so na steblu razvrščeni v spirali; pot se je vila v spirali; pren. spirala pesnikovega duševnega razvoja
3. predmet take oblike: betonska, žična spirala; spirala za električni kuhalnik / grelna spirala / pog. namazati trepalnice s spiralo s ščetko v obliki spirale
// preprosta knjižna vezava take oblike: knjižica, zvezana s spiralo / zvezek na spiralo, s spiralo
♦ aer. spirala letalska figura v obliki spirale v navpični ravnini, začeta navzdol; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj
SSKJ²
spirálast tudi špirálast -a -o prid. (ȃ)
ki ima obliko spirale: padati v spiralastih zavojih / spiralaste stopnice
♦ biol. spiralaste bakterije; bot. spiralasta razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali
SSKJ²
spirálen tudi špirálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spiralo: spiralni trakovi, vzorci / dvigati se v spiralnih krogih; risati spiralne črte / vsekati v skale spiralno pot; spiralne stopnice / spiralni razvoj družbe
♦ astron. spiralna galaksija galaksija, pri kateri so svetle zvezde in medzvezdna snov razporejene vzdolž rokavov, ki izhajajo v spirali iz osrednjega dela galaksije; fiz. spiralna vzmet
    spirálno tudi špirálno prisl.:
    spiralno se vzpenjati; spiralno navit
SSKJ²
spíranje -a s (ī)
glagolnik od spirati: spiranje vrstic; spiranje in razmikanje
SSKJ²
spiránt -a m (ā)
jezikosl. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik: spiranti f, h, s
SSKJ²
spírati1 -am nedov. (ī ȋ)
tisk. večati ali manjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka:
SSKJ²
spírati2 
čistiti ipd. gl. izpirati ipd.
SSKJ²
spiratizírati -am dov. (ȋ)
nezakonito si prisvojiti, razmnožiti izdelek elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: spiratizirati računalniško igro; nekateri brezplačne programe dajejo v nič in raje spiratizirajo kakšnega od plačljivih
SSKJ²
spirêja -e ž (ȇ)
bot. grm z navadno nazobčanimi listi in drobnimi belimi ali rožnatimi cveti v češuljah; medvejka: cvetoča spireja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spiríl -a m (ȋ)
biol. bakterija v obliki spirale: spirili in koki
SSKJ²
spiríla -e ž (ȋ)
biol. bakterija v obliki spirale: spirile in koki
SSKJ²
spirírati -am dov. (ȋ)
zmečkati, zdrobiti mehka surova ali kuhana živila v enotno zmes: z mešalnikom so spirirali slive / spirirati juho
SSKJ²
spiritíst -a m (ȋ)
kdor se ukvarja s spiritizmom: seje spiritistov
SSKJ²
spiritístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na spiritiste ali spiritizem: spiritistične knjige / udeležiti se spiritistične seje
SSKJ²
spiritízem -zma m (ī)
v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ukvarjati se s spiritizmom
SSKJ²
spiritizírati -am nedov. (ȋ)
v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ponoči so spiritizirali
SSKJ²
spirituál -a m (ȃ)
1. rel. duhovnik, odgovoren za duhovno vzgojo v semenišču, samostanu: več let je bil spiritual ljubljanskih bogoslovcev
2. glasb. ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; črnska duhovna pesem: peti spirituale
SSKJ²
spirituálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. duhoven2, duševen: razlika med materialističnim in spiritualnim pogledom na svet / pisateljevo opisovanje postaja vse bolj spiritualno / biti meditativen, spiritualen človek
SSKJ²
spiritualíst -a m (ȋ)
pristaš spiritualizma: spiritualisti in materialisti
SSKJ²
spiritualístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na spiritualiste ali spiritualizem: spiritualistični filozofski sistem; spiritualistična razlaga sveta / spiritualistična odmaknjenost od stvarnosti
SSKJ²
spiritualízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer, ki ima duha za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja: pristaš spiritualizma; zaiti v skrajni spiritualizem / krščanski spiritualizem
SSKJ²
spirituálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost spiritualnega: zaradi svoje spiritualnosti se njegovi nazori niso uveljavili / spiritualnost ekspresionistov
SSKJ²
spirituóza in špirituóza -e ž (ọ̑)
nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo: vinjak in druge spirituoze
SSKJ²
spíritus ágens spíritusa ágensa m (ȋ, ȃ)
knjiž., navadno v povedni rabi kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gonilna sila1: ljubezen je spiritus agens njegovega snovanja / on je bil duša in spiritus agens društva
SSKJ²
spirohéta -e ž (ẹ̑)
biol. bakterija v obliki spiralasto zasukane paličice: uničiti spirohete / bleda spiroheta ki povzroča sifilis
SSKJ²
spirométer -tra m (ẹ̄)
med. priprava za merjenje količine zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu: s spirometrom ugotoviti vitalno kapaciteto pljuč
SSKJ²
spís -a m (ȋ)
1. literarno, strokovno besedilo, navadno krajše: napisati, objaviti spis / izvirni spisi in prevodi; literarni, znanstveni spis; poučni spisi za mladino; sramotilni spis; zbrani spisi slovenskih pisateljev zbrana dela
2. besedilo, napisano v posebni obliki, navadno z uradno veljavnostjo: oštevilčiti, vpisati spis; vlagati spise v fascikle; vročiti spis; odposlani, sprejeti spisi; sveženj spisov; mapa za spise / poslovni, uradni spisi; pritožbeni, sodni spis / reševati spise
3. pisni izdelek, ki ga mora učenec izvirno oblikovati ali napisati po prebranem, pripovedovanem besedilu: napisati, prebrati spis; najboljši spis bo nagrajen; naslov, vsebina spisa / knjiž. domišljijski, doživljajski spis / šolski spis
♦ lit. apokrifni spis; pravn. spis skupek listin, ki se nanašajo na isto zadevo; dati spis ad acta; sodnik lista po zajetnem spisu; šol. prosti spis izvirno oblikovan pisni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; poprava spisa
SSKJ²
spisátelj -a m (ȃ)
zastar. pisec, pisatelj: roman znanega spisatelja
SSKJ²
spísati in spisáti spíšem dov., spíšite (í á í)
star. napisati: spisati pismo, prošnjo / spisati dramo, pesem / spisal je več knjig
    spísan -a -o:
    članek še ni spisan
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spísek -ska m (ȋ)
skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo: narediti, pregledati, sestaviti spisek; črtati s spiska; tudi njegovo ime je na spisku; spisek gostov; spisek knjig, ki jih je treba naročiti seznam / poimenski spisek naročnikov
● publ. biti na črnem spisku na črni listi; ekspr. tat ima na spisku še drugo blago krade tudi druge stvari; publ. plačilni spisek plačilni seznam
// list s takim skupkom imen: v roki je držal spisek in preverjal dobavljeno blago
SSKJ²
spísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na spis: spisna vsebina / spisna vaja; spisno izražanje / spisni zvezek
SSKJ²
spísje -a s (ȋ)
1. šol. pisanje, sestavljanje spisov: spisje mu ne dela težav; vaje v spisju / poslovno, prosto spisje
2. več spisov, spisi: brati spisje / mladinsko spisje
SSKJ²
spisoválec -lca [spisovau̯ca tudi spisovalca] m (ȃ)
zastar. pisec, pisatelj: spisovalec spominov; roman znanega spisovalca
SSKJ²
spisovánje -a s (ȃ)
zastar. pisanje, sestavljanje besedila: ukvarjati se s spisovanjem / spisovanje knjig
SSKJ²
spisovátelj -a m (ȃ)
zastar. pisatelj, pisec: slovenski spisovatelji / spisovatelj nabožnih knjig
SSKJ²
spisováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. pisati, sestavljati besedilo: spisovati članek, pismo / spisovati domačo nalogo / spisovati knjige
SSKJ²
spisôven -vna -o prid. (ȏ)
zastar. spisen: spisovne vaje / spisovni zvezek
♦ pravn. spisovni pregled kronološki seznam listin v spisu; spisovno stanje stanje, ugotovljeno v spisu
SSKJ²
spisôvnica -e ž (ȏ)
nekdaj spisni zvezek: pisati v spisovnice
SSKJ²
spisôvnik -a m (ȏ)
nekdaj priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog: prepisati odstavek iz spisovnika / ljubezenski spisovnik
SSKJ²
spítati -am tudi izpítati -am dov. (ī)
s pitanjem zrediti: spitati gos, purana, svinjo; spitati vola do določene teže
    spítan tudi izpítan -a -o:
    spitani prašiči; debel je kot spitan puran
SSKJ²
spitfire -ja [spítfájer] m (ȋ-á)
nekdaj angleško lovsko letalo: eskadrilja spitfirejev
SSKJ²
spiti gl. izpiti
SSKJ²
spízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
1. vzeti, ukrasti: spizditi komu kaj
2. izginiti, oditi: takoj ko je postalo nevarno, je spizdil domov; rekla mu je, naj spizdi / spizdi iz moje hiše!
SSKJ²
splačati ipd. gl. izplačati ipd.
SSKJ²
splahnéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati po obsegu manjši: oteklina splahni; nabrekla ustnica je počasi splahnela / postal je bled in lica so mu splahnela; mišice so ji zelo splahnele / ekspr. trebušček mu je splahnel; pren., ekspr. kdor ne zna varčevati, mu denar, premoženje hitro splahni
2. ekspr. izginiti, izgubiti se: nasmeh mu je splahnel z obraza / njegova slava je splahnela čez noč / navdušenje, upanje, dobra volja splahni / do jutri mu jeza gotovo splahni
● ekspr. fant je splahnel iz hiše naskrivaj, neopazno odšel; ekspr. dogodek je že vsem splahnel iz spomina so pozabili nanj; star. vode na poplavljenem območju so že splahnele upadle
    splahnèl in splahnél -éla -o:
    splahnela oteklina
SSKJ²
splahnévati -am nedov. (ẹ́)
plahneti, upadati: oteklina že splahneva / njena bojevitost splahneva / vode odtekajo in splahnevajo
SSKJ²
splahníti in spláhniti -em dov. (ī á)
splahneti: oteklina splahne / njegova jeza je hitro splahnila
    spláhnjen -a -o:
    splahnjeni obrazi; 
prim. izplahniti
SSKJ²
splahováti -újem nedov. (á ȗ)
star. plahneti, upadati: oteklina počasi splahuje / dobra volja splahuje; prim. izplahovati
SSKJ²
splahutáti -ám in splahútati -am dov. (á ȃ; ū)
hitro, slišno zamahniti s perutmi: prestrašena ptica splahuta / splahutati s perutmi
// plahutaje zleteti: jata je splahutala z drevesa; pren., knjiž. njene misli so splahutale v daljavo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
splahutávati -am nedov. (ȃ)
zastar. plahutati: sova splahutava s perutmi
SSKJ²
splájhati -am dov. (ȃ)
ekspr. povzročiti, da se tekočina v nepolni posodi sunkovito premika: splajhati vino v sodčku / z veslom splajhati gladino vode vzvaloviti
SSKJ²
splakniti ipd. gl. izplakniti ipd.
SSKJ²
splamenéti -ím dov. (ẹ́ í)
zastar. vzplameneti: ogenj splameni / po hribih so splameneli kresovi
SSKJ²
splanírati -am dov. (ȋ)
1. izravnati, poravnati: splanirati zemljišče
2. publ. vnaprej razmisliti o čem in predložiti, določiti ustrezne ukrepe: splanirati proizvodnjo za daljše obdobje
    splaníran -a -o:
    splanirane cene; tla so splanirana
SSKJ²
splapoláti -ám dov. (á ȃ)
zastar. vzplapolati: ugašajoči ogenj je spet splapolal
SSKJ²
splapolávati -am nedov. (ȃ)
zastar. vzplapolavati: ogenj je pogosto splapolaval / plamen ljubezni splapolava
SSKJ²
splastíti -ím in splástiti -im dov., splástil (ī í; ā ȃ)
zložiti v plasti: splastiti seno
    splastèn in splaščèn -êna -o in splásten -a -o:
    splasten kup slame
SSKJ²
splášenost tudi splašênost -i ž (á; é)
lastnost, stanje splašenega: splašenost konja / očitati si svojo splašenost
SSKJ²
splašíti in splášiti -im, in splašíti -ím dov., splášil (ī á ā; ī í)
1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je splašil golobe; splašiti čredo
2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: vsak šum me splaši
    splašíti se in splášiti se, in splašíti se
    1. zbati se: splašil se je in zbežal; konj se splaši bliska, vode
    2. knjiž. vznemiriti se, postati zaskrbljen: splašila se je, ko je to izvedela; splašil se je ob misli, kako bo zadevo uredil
    ●     ekspr. končno se je le splašil in prišel nenadoma, po omahovanju odločil; ekspr. proti večeru so se spet splašile puške so se nepričakovano zaslišali streli; knjiž. splašiti se iz spanja vznemirjen se zbuditi
    splášen -a -o in splašèn -êna -o:
    splašen konj; bila je vsa splašena; prisl.: splašeno gledati, se ozirati
SSKJ²
splati gl. izplati
SSKJ²
spláv1 in splàv spláva m (ȃ; ȁ á)
1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav
2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je nasedel na plitvini; krmariti splav; sestavljati, vezati splave; krmar na splavu / splaviti les v splavih
3. prekinitev nosečnosti: splav zaradi bolezni; preprečevanje splavov; vzrok za splav / imela je že več splavov; naredili so ji splav
● knjiž. ledeni splavi na rekah veliki kosi plavajočega ledu; zastar. jezditi na skok na splav zelo hitro
♦ med. indicirani, izzvani, spontani, umetni splav; voj. pontonski splav
SSKJ²
spláv2 -í ž (ȃ)
zastar., navadno v zvezi na skok na splav zelo hitro: dirjati na skok na splav; na vso splav priteči
SSKJ²
splavár in splávar -ja m (á; ȃ)
kdor splavari: splavarji so končali dolgo vožnjo / dravski, savinjski splavarji
SSKJ²
splaváriti -im nedov. (á ȃ)
voziti, voditi les v obliki splavov: že od šestnajstega leta je splavaril; splavariti po Savi
SSKJ²
splavárjenje -a s (á)
glagolnik od splavariti: ukvarjati se s splavarjenjem; splavarjenje po Dravi
SSKJ²
splavárski in splávarski -a -o prid. (á; ȃ)
nanašajoč se na splavarje ali splavarstvo: splavarski zaslužek; splavarski običaji / splavarski drog; splavarsko orodje
SSKJ²
splavárstvo in splávarstvo -a s (ȃ; ȃ)
dejavnost splavarjev: opustiti splavarstvo; zgodovina splavarstva
SSKJ²
splávati -am dov. (ȃ)
1. postati sposoben plavati: otrok je splaval; večina tečajnikov je v nekaj dneh splavala; če ne boš šel v vodo, ne boš nikoli splaval
2. plavajoč priti kam: splavati čez reko, mimo čolna, na breg / ribe so splavale v morje / ekspr. ptice so splavale na jug odletele
// začeti plavati: nekaj trenutkov je okleval, nato je splaval
3. priti na površino tekočine: lažji delci splavajo, težji pa se sesedejo; skuhani cmoki splavajo na vrh; olje splava na površje
4. ekspr. s prizadevnostjo, vztrajnostjo priti iz neprijetnega, zapletenega položaja: nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval; splavati iz težav
● ekspr. njegove misli so splavale k domačim pomislil je na domače; ekspr. pogled mu je splaval v daljavo zazrl se je v daljavo; ekspr. prihranki so splavali po grlu zapravil jih je s pijačo, zapil; ekspr. vse je splavalo po vodi propadlo; prim. izplavati
SSKJ²
splávek -vka m (ȃ)
med. splavljeni zarodek, plod:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spláven1 -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na splav1: splavni drog / splavno pristanišče
SSKJ²
spláven2 -vna -o prid. (ā)
po katerem se da splavljati: splavna reka
SSKJ²
splavílo -a s (í)
med. sredstvo za prekinitev nosečnosti:
SSKJ²
splavíšče -a s (í)
1. kraj, prostor, kjer se splavlja: delati v splavišču
2. navt. velika poševna betonska konstrukcija, na kateri se gradijo ladje: na splavišču so postavili gredelj za novo ladjo
SSKJ²
splavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od splaviti, spustiti: splavitev ladje / splavitev zaradi bolezni
SSKJ²
spláviti1 -im tudi splavíti -ím dov., splávil (ā ȃ; ī í)
1. spraviti, spustiti po (tekoči) vodi: splaviti hlode, les
2. izročiti, dati v uporabo s spustitvijo v vodo: splaviti ladjo, podmornico
3. med. imeti splav: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so splavile; splaviti zaradi bolezni / splaviti otroka
    splávljen -a -o tudi splavljèn -êna -o:
    splavljen plod, zarodek; splavljena ladja
SSKJ²
spláviti2 -im tudi splavíti -ím tudi izpláviti -im tudi izplavíti -ím dov., splávil tudi izplávil (ā ȃ; ī í)
s tokom spraviti kam: morje jih je splavilo na breg / solze lahko splavijo tujek iz očesa
// zastar. odnesti, odplaviti: dež je splavil rodovitno prst
SSKJ²
splávljanje -a s (á)
glagolnik od splavljati, spuščati: splavljanje lesa / splavljanje ladij / nevarnost okužbe pri splavljanju
SSKJ²
splávljati1 -am nedov. (á)
1. spravljati, spuščati po (tekoči) vodi: splavljati hlode / nekoč so po naših rekah veliko splavljali
2. izročati, dajati v uporabo s spuščanjem v vodo: v ladjedelnici gradijo in splavljajo ladje
3. med. večkrat imeti splav: splavljati zaradi bolezni
SSKJ²
splávljati2 -am tudi izplávljati -am nedov. (á)
odnašati, odplavljati: voda splavlja rodovitno zemljo
SSKJ²
splávljenec tudi izplávljenec -nca m (ȃ)
zastar. naplavljenec: reka je vrgla dva splavljenca na breg
SSKJ²
splávnica -e ž (ȃ)
teh. bazen v prekopu, na reki, v katerem se z dviganjem, spuščanjem vode omogoča ladjam, čolnom prehod: spustiti vodo v splavnico; ladijska splavnica na Djerdapu; sistem naprav v splavnici
♦ teh. vodna riža
SSKJ²
splávnost -i ž (á)
število, ki pove, koliko žensk splavi v letu na tisoč nosečnosti: zmanjšati splavnost; nizka, visoka stopnja splavnosti; upadanje splavnosti; podatki o splavnosti
SSKJ²
splavúša -e ž (ú)
knjiž., slabš. ženska, ki nestrokovno dela splav(e): ker ni marala roditi, je šla k splavuši
SSKJ²
splazíti se in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. (ī á ȃ; á ȃ)
plazeč se priti kam: maček se je splazil v shrambo / otrok se je po kolenih splazil v zavetje / splaziti se skozi grmovje
// ekspr. neslišno, neopazno:
a) priti: splaziti se v hišo; po prstih se je splazila k vratom; splazil se je skozi okno kot tat
b) oditi: tiho se je splazil od doma; potuhnjeno so se splazili s senika; prim. izplaziti se
SSKJ²
spleen -a [splín] m (ȋ)
knjiž. duševno stanje dolgočasja, naveličanosti, melanholije: pregnati spleen / spleen dekadentnih pesnikov
SSKJ²
splendíden -dna -o prid. (ȋ)
knjiž. razkošen, sijajen: prirejati splendidne zabave / to je bil splendiden uspeh
SSKJ²
splesati gl. izplesati
SSKJ²
splesnéti -ím dov., splêsni in splésni (ẹ́ í)
1. postati plesniv: kruh, sadje splesni
2. slabš. postati nedejaven, negiben: v tem kraju bo splesnel; duševno in telesno splesneti
    splesnèl in splesnél -éla -o:
    splesnel kruh; splesnela moka
SSKJ²
splésniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
splesneti: kruh splesni / med njimi bo še splesnil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
splesnivéti -ím dov. (ẹ́ í)
star. splesneti: grozdje je splesnivelo / v tem kraju boš splesnivel
SSKJ²
splêsti splêtem dov., splêtel in splétel splêtla, stil. splèl splêla (é)
1. narediti tekstilni izdelek s pletilkami, pletilnim strojem: splesti jopico, rokavice; splesti iz domače volne; ročno, strojno splesti
2. narediti, izdelati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta so spletla venec; splesti jermen za bič; splesti kito, mrežo, vrv; splesti ograjo iz šibja / splesti lase v kito / splesti jerbas, košaro / lastovica je spletla gnezdo; pren., ekspr. mlada sta si spletla prijetno gnezdo
3. ekspr. naskrivaj pripraviti, narediti komu navadno kaj neprijetnega: ona je vse to spletla; spletli so zaroto proti njemu
// z oslabljenim pomenom narediti, da se uresniči, kar določa samostalnik: splesti prijateljstvo; splesti vez med igralcem in gledalci
4. ekspr. narediti, zasnovati: v glavi je spletel nov načrt / ljudska domišljija je spletla o tem nešteto bajk ustvarila
● ekspr. v zadregi je spletla prste prepletla; ekspr. kaj vse so spletli o njem rekli, povedali
    splêsti se 
    1. rastoč se združiti: vrtnice so se na vrhu nagrobnika spletle; pren. njeno življenje se je spletlo z njegovim
    2. ekspr. nastati, razširiti se: čudne govorice so se spletle o njem / med njima se je spletla ljubezen
    3. ekspr. zgoditi se: to se je spletlo v mestu
    ●     ekspr. ni se hotel splesti s to žensko imeti z njo (tesnejših) stikov
    spletèn -êna -o:
    pulover še ni spleten; iz vej spletena koliba
SSKJ²
splèt spléta m (ȅ ẹ́)
1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita
// kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami: iskati, najti, objaviti informacije na spletu; brskati po spletu / svetovni splet
3. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov; splet naključij, okoliščin; splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije
4. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet
SSKJ²
splétanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od spletati: spletanje kit, mreže / spletanje zarote
SSKJ²
splétati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta spletajo vence; spletati kite, mrežo; spletati ograjo iz šib / spletati lase v kito / star. mati jo spleta ji spleta lase / ptice spletajo gnezda
2. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: spletati prijateljstvo s kom; spletati nova poznanstva
3. ekspr. delati, snovati: spleta nov načrt / ljudje spletajo o njem legende ustvarjajo
● ekspr. spletati besede v pesem povezovati, združevati; ekspr. že spet spleta neumnosti dela, govori
    splétati se 
    1. rastoč se združevati: robidnice in praprot se spletajo v goščavo / korenine se spletajo med seboj prepletajo
    2. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se v neredu: čudni bliski so se spletali po nebu
    // pojavljati se sploh: mrak se spleta po polju / prve zvezde se spletajo po nebu
    3. ekspr. nastajati, širiti se: o tem se spletajo čudne zgodbe / iz mladostnega prijateljstva se je spletala ljubezen
SSKJ²
splétek -tka m (ẹ̑)
manjšalnica od splet: spletek las / knjiž. spletek cvetja šopek (cvetja) / spletek predstav
SSKJ²
spléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na splet: spletni brskalnik, strežnik / spletni naslov; spletna storitev; spletne vsebine / spletni forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča / spletni dnevnik spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja / spletna stran mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine / spletna umetnost umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet
SSKJ²
spleteníca -e ž (í)
knjiž. pletena posoda, košara: spraviti kaj v spletenico / natočiti vino iz spletenice pletenke
SSKJ²
spleteníčiti -im dov. (í ȋ) slabš.
1. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi: zanima ga, kaj bodo spleteničili o dogodku
2. zasnovati, naplesti: že spet so nekaj spleteničili proti njemu
SSKJ²
spletênka tudi spleténka -e ž (é; ẹ́)
1. knjiž. pletena posoda, košara: prenašati v spletenki / spletenka za voz
2. zastar. družica: nevesta in njene spletenke
SSKJ²
spletênost -i ž (é)
značilnost spletenega: spletenost las
SSKJ²
spletíčna -e ž (ȋ)
nekdaj, zlasti v plemiškem okolju služabnica za osebno strežbo plemkinji: grajska spletična; služila je kot spletična
SSKJ²
spletíšče -a s (í)
spletno mesto, ki več spletnih strani, navadno nameščenih na enem strežniku, povezuje v celoto: novičarsko spletišče; skrbnik spletišča; osrednje mesto spletišča predstavlja oddelek za rezervacije letalskih kart
SSKJ²
splétka -e ž (ẹ̑)
nav. mn., nav. ekspr. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: kovati, napletati, snovati spletke; obrekovanje in spletke / družinske, ljubezenske, politične spletke / zakulisna spletka
SSKJ²
spletkár in splétkar -ja m (á; ẹ̑)
nav. ekspr. kdor spletkari: ta človek je velik spletkar; hinavci in spletkarji / politični spletkarji
SSKJ²
spletkaríca in splétkarica -e ž (í; ẹ̑)
nav. ekspr. ženska, ki spletkari: nevarna, zlobna spletkarica
SSKJ²
spletkaríja -e ž (ȋ)
nav. mn., nav. ekspr. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: pripravljati, snovati spletkarije; prepiri in spletkarije / zakulisna spletkarija
SSKJ²
spletkáriti -im nedov. (á ȃ)
nav. ekspr. zvijačno, zahrbtno delati proti komu: kamor pride, začne spletkariti; vedno je rada spletkarila / spletkariti zoper koga, proti komu / spletkariti z usodami drugih ljudi
SSKJ²
spletkárjenje -a s (á)
glagolnik od spletkariti: postal je žrtev spletkarjenja; spletkarjenje in opravljanje / politično spletkarjenje
SSKJ²
spletkárka in splétkarka -e ž (á; ẹ̑)
nav. ekspr. ženska, ki spletkari: je spletkarka in opravljivka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spletkárski tudi splétkarski -a -o prid. (á; ẹ̑)
nanašajoč se na spletkarje ali spletkarstvo: vodili so ga spletkarski nagibi; spletkarsko ozračje / spletkarski človek
SSKJ²
spletkárstvo tudi splétkarstvo -a s (ȃ; ẹ̑)
nav. ekspr. zvijačno, zahrbtno delovanje proti komu: očitati komu spletkarstvo / politično spletkarstvo
SSKJ²
splézati -am dov. (ẹ̑)
1. plezaje priti: splezati na drevo, z drevesa / splezati na greben / otrok mu je splezal na kolena / splezati čez ograjo
2. povzpeti se, dvigniti se: splezati po lestvi na podstrešje
● ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal dosegel visok položaj; ekspr. splezati po hrbtih drugih doseči uspeh na škodo drugih
SSKJ²
splitvéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati plitev: zaradi suše je potok splitvel / ob takem branju človek splitvi
SSKJ²
splitvíti se -ím se tudi splítviti se -im se dov., splítvil se; splitvèn in splítven (ī í; í ȋ)
knjiž. postati plitev: zaradi suše se je reka splitvila
SSKJ²
spljúzniti -em dov. (ú ȗ)
knjiž. spraviti iz česa mokrega, sluzastega: spljuzniti seme iz plodu
SSKJ²
splodíti -ím dov., splódil; splojèn (ī í)
knjiž. spočeti: sploditi potomstvo
SSKJ²
splòh člen. (ȍ)
1. izraža splošno veljavnost povedanega: to so sploh znane besede; otrokom sploh marsikaj lahko spregledamo; takšne knjige berejo redki in sploh mlajši
2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli: pred očmi nam ni posameznik, ampak človek sploh; navdušen je za poezijo in za umetnost sploh; govori o gospodarstvu sploh in še posebej o kmetijstvu
♦ jezikosl. dvorana pomeni večji, zaprt prostor sploh izraža splošnost pomena razlagane besede
3. pog., pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: rekel ji je, da je neumna gos, koza in sploh; postregli so nam z mesom, pecivom in vinom in sploh / zahvaljujem se vam za požrtvovalnost, medsebojno razumevanje in sploh / drveli so skozi ovinke in mimo skal in oh in sploh
4. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; sploh pa rajši vidim, da odidete domov / nisem je iskal, sploh se niti spomnil nisem nanjo; da je to namenjeno materam, sploh ni treba posebej poudarjati / sploh (ti) ni kaj reči. Lepa si / v vezniški rabi kar naprej sitnari, sploh si samo domišlja, da je bolan / potepal sem se po mestu, obhodil obzidje, stikal v arhivu, sploh, nisem se dolgočasil
5. navadno v vprašalnih, odvisnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša: kako je to sploh mogoče; kdo pa ste sploh vi; sprašujem se, kaj sploh delam tukaj; si danes sploh kaj jedel; ali sploh veste, kdaj pride; naj bo vesel, da sploh še živi / to je največ, kar se sploh da doseči; kot voditelj mora še sploh biti za zgled; elipt.: pretepel je fanta, potem pa začel razmišljati, zakaj ga je sploh; imela je prijeten glas, lepo postavo, obraz pa sploh
// v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: ponoči sploh ne gre od doma; take pohvale sploh ne zasluži; vsega tega takrat sploh še ni bilo / povabil jo je na ples, a je rekla, da sploh ne pleše; kako pa tvoj prijatelj? Sploh se ne oglasi, sploh ne vem, kje je / bila je huda nesreča: pet mrtvih, da o ranjenih sploh ne govorimo; si dolgo čakal? Sploh ne
● star. ta teden bodo sploh začeli trgati povsod; vsi; ekspr. takšni izzivi so vedno zdrava in koristna stvar, sploh pa za mladega človeka izraža omejevanje na najpomembnejše; ekspr. sploh pa, ali je to važno izraža podkrepitev trditve
SSKJ²
splôščati -am nedov. (ó)
delati kaj plosko, sploščeno: sploščati žico s kladivom; predmeti se pod težo sploščajo / sploščati fige, posušene slive
SSKJ²
splôščenje tudi sploščênje -a s (ȏ; é)
glagolnik od sploščiti: sploščenje žice / sploščenje zemlje ob tečajih
SSKJ²
splôščenost tudi sploščênost -i ž (ȏ; é)
lastnost, značilnost sploščenega: sploščenost predmeta / sploščenost zemlje ob tečajih
SSKJ²
sploščeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj plosko, sploščeno: sploščevati žico; pri gledanju na daleč se leča sploščuje
● s takim načinom slikanja slikar sploščuje globino zmanjšuje prostorski vtis; ekspr. preplašeni ljudje so se sploščevali ob zidu se stiskali
SSKJ²
splôščiti -im tudi sploščíti -ím dov., splôščil tudi splóščil (ō ȏ; ī í)
narediti kaj plosko, ploščato: iz testa oblikovane kroglice pred pečenjem sploščimo; sploščiti žico; pri gledanju na daleč se leča splošči / pritisnil je nos na šipo, da se je sploščil / sploščiti robove z vročim likalnikom
● prostor na njegovih slikah se je sploščil ne daje izrazitega prostorskega vtisa; ekspr. od strahu se je sploščil k steni stisnil
    splôščen -a -o tudi sploščèn -êna -o
    1. deležnik od sploščiti: sploščena leča; sploščena žica; sploščeno železo
    2. ki ima razmeroma majhno debelino: sploščen kamen; sploščen prsni koš; sploščena oblika gomoljev; sploščeno telo nekaterih živali / sploščen nos nos z malo izstopajočo nosno kostjo
SSKJ²
splôšen -šna -o prid., splôšnejši (ó)
1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno: skrbeti za splošno blaginjo, srečo; predmet je namenjen splošni uporabi / razglasiti splošni mir; splošna ljudska obramba; splošna volilna pravica; splošna stavka
// ki se nanaša na več ljudi sploh: pri otrocih je to splošen pojav; v gostilni se je začel splošen pretep; splošen vtis je bil, da je v mestu premalo trgovin; te pesmi veljajo po splošni sodbi za njegove najboljše; med letalskim napadom je nastala splošna zmeda; vzbujati splošno občudovanje
// ki se nanaša na kak pojav v celoti: opisati splošni politični položaj v državi; splošni vtis o operni predstavi je bil slab; napisati splošno oceno seminarja
// ki je skupen vsem istovrstnim primerom: splošne lastnosti otrok, učencev; opisovati splošne poteze življenja
// ki se ne nanaša na posameznosti, podrobnosti: obravnavati splošna vprašanja; besedilo je preveč splošno / splošni načrt; splošna določila statuta / splošni in zato nenatančni izrazi pomensko široki
2. ki obravnava osnovne značilnosti, zakonitosti predmeta določene stroke: specializirati se za splošno kemijo; razlikovati med splošno psihologijo in posebnimi psihologijami občo psihologijo / splošna izobrazba izobrazba, ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti
// nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana: izdelovati jeklo za splošno strojegradnjo; splošno mizarstvo / izučil se je za splošnega ključavničarja / izdati splošno enciklopedijo / splošna ambulanta, bolnišnica / Splošna plovba Piran
● publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo
♦ ekon. splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; splošna poraba ali splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenih skupnosti; film. splošni plan izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; geom. splošna lega tvorbe lega tvorbe, s katero ni poudarjen noben poseben odnos te tvorbe glede na projekcijski sistem; med. zdravnik splošne medicine; pravn. splošni in posebni del zakona; voj. splošna mobilizacija
    splôšno prisl.:
    to je splošno človeška lastnost; splošno družbeni pojavi; ta beseda je bila nekoč splošno rabljena; splošno znano dejstvo
    splôšni -a -o sam.:
    prehod od splošnega k posebnemu; ni znal združiti osebnega s splošnim; na splošno na splošno govoriti; na splošno je bila dobra študentka; na splošno razgledan človek; v splošnem v splošnem se ne zanima za slikarstvo; v splošnem je tako ravnanje običajno
SSKJ²
splôšnica -e ž (ō)
knjiž. puhlica, fraza: nihče ga ni poslušal, ker je govoril same splošnice
SSKJ²
splôšno...1 prvi del zloženk (ō)
nanašajoč se na ves, cel: splošnodržaven, splošnoslovanski
SSKJ²
splošno...2 prvi del zloženk, kakor splošnodružben, splošnofilozofski, ipd., gl. splošen
SSKJ²
splôšnočlovéški -a -o prid. (ō-ẹ́)
nanašajoč se na vse ljudi, človeštvo: splošnočloveški problemi / splošnočloveške napake
SSKJ²
splôšnodržáven -vna -o prid. (ō-á)
nanašajoč se na vso državo: reševati splošnodržavne probleme / podjetje splošnodržavnega pomena
SSKJ²
splôšnoizobrázben -a -o prid. (ó-ȃ)
nanašajoč se na splošno izobrazbo: nizka splošnoizobrazbena raven
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
splôšnoizobraževálen -lna -o prid. (ó-ȃ)
nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti: splošnoizobraževalne oddaje; splošnoizobraževalni in strokovni predmeti
♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
SSKJ²
splôšnoljúdski -a -o prid. (ō-ȗ)
nanašajoč se na vse ljudstvo: splošnoljudske koristi / splošnoljudski značaj revolucije
♦ pravn., do 1953 splošnoljudsko premoženje
SSKJ²
splôšnonároden -dna -o prid. (ō-á)
nanašajoč se na ves narod: vzdrževanje kulturnih ustanov je splošnonarodni problem
SSKJ²
splôšnoslovánski -a -o prid. (ō-ȃ)
nanašajoč se na vse Slovane: splošnoslovanske besede
SSKJ²
splôšnost -i ž (ó)
1. lastnost, značilnost splošnega: splošnost nekaterih pojavov; prizadevati si za splošnost izobrazbe; splošnost zadovoljstva je bila očitna
2. filoz. kar se nanaša na bistvene skupne znake pri vseh primerkih: prehajati preko posebnosti v splošnost
SSKJ²
splovítev -tve ž (ȋ)
publ. splavitev: splovitev ladje
SSKJ²
splovíti -ím tudi splôviti -im dov., splôvil (ī í; ō)
publ. splaviti, spustiti (v vodo): v ladjedelnici so splovili novo ladjo
SSKJ²
splúnkati -am dov. (ȗ)
ekspr. povzročiti, da tekočina v nepolni posodi zaradi sunkovitega premikanja izgubi bistrost, čistost: splunkati vino v sodčku
SSKJ²
splúti splôvem in splújem dov., tudi splovíte (ú ó, ú)
začeti pluti: ladja je že splula; čoln je splul od brega / ekspr. ptice so splule na jug odletele
SSKJ²
splúžiti -im tudi izplúžiti -im dov. (ú ȗ)
s (snežnim) plugom odstraniti sneg: splužiti cesto / splužiti sneg
    splúžen tudi izplúžen -a -o:
    splužena cesta; 
prim. izplužiti
SSKJ²
spočásniti -im in spočasníti -ím dov., spočásnil (ā; ī í)
upočasniti: spočasniti hojo, vožnjo / spočasniti korak / bolezen je spočasnila otrokov razvoj / knjiž. avtomobil je spočasnil hitrost zmanjšal
SSKJ²
spočêlo -a s (é)
knjiž. začetek, izvor: to je spočelo vsega zla / spočelo govora
SSKJ²
spočénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. večkrat prihajati v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočenjati in splavljati / spočenjati otroke, potomstvo
2. knjiž. povzročati nastanek česa: tako ravnanje spočenja sovraštvo
    spočénjati se 
    1. nastajati, začenjati obstajati: čutila je, da se v njej spočenja novo življenje
    2. knjiž. nastajati, pojavljati se: zunaj so se spočenjali čudni glasovi / v glavi so se mu spočenjale nenavadne misli
SSKJ²
spočétek -tka m (ẹ̑)
star. nastanek: spočetek novega življenja / spočetek romana
SSKJ²
spočéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na spočetje: spočetna zmožnost / spočetna doba ženske plodna doba ženske
SSKJ²
spočéti -čnèm dov., spočél; nam. spočét in spočèt (ẹ́ ȅ)
1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočela je in rada bi rodila; spočeti iz ljubezni, v pijanosti / spočeti otroka; ni spočela s svojim možem
// povzročiti nastanek novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: spočela sta tretjega otroka / hčer je spočel s svojo drugo ženo
2. knjiž. povzročiti nastanek česa: sam je spočel ta načrt; take predstave je spočel v svoji domišljiji / trpljenje lahko spočne zlobnost
    spočéti se 
    1. začeti biti, obstajati: v njej se je spočelo novo življenje
    2. knjiž. nastati, pojaviti se: na ulici so se spočeli čudni glasovi / med njima se je spočela ljubezen; v pesnikovi duši se je spočela nova pesem
    spočét -a -o:
    nekatera zdravila kvarno učinkujejo na spočeti plod; v žalosti spočete misli
    ♦     rel. brez madeža, od svetega Duha spočet
SSKJ²
spočétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od spočeti: ta sredstva delujejo proti spočetju; preprečevanje spočetja; razvoj plodu po spočetju; spočetje in rojstvo / spočetje otroka / spočetje novega dneva
♦ rel. dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha
SSKJ²
spočétka prisl. (ẹ̑)
knjiž. izraža čas začetka dejanja, stanja; od začetka, na začetku: spočetka se je bal ljudi
// izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: spočetka je kričal in klel, potem prosil, pa vse zaman
SSKJ²
spočétnik -a m (ẹ̑) knjiž.
1. kdor povzroči nastanek novega organizma: on je otrokov spočetnik / ekspr. bila je v veselje svojima spočetnikoma staršem
2. začetnik: spočetnik novih idej
SSKJ²
spočíniti -em dov. (í ȋ)
star. spočiti se: zdaj lahko spočinem; po napornem delu bi se rad spočinil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spočítek -tka m (ȋ)
star. počitek: potrebovati spočitek / popoldanski spočitek
SSKJ²
spočíti se spočíjem se dov., spočìl se (í ȋ)
s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se: čez noč se je spočil; utrujen sem, moram se spočiti; telesno in duševno se spočiti / konji se morajo spočiti / spočiti se od dela, naporov / pozimi se rastline spočijejo; zemlja se spočije
    spočíti si 
    s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa: spočiti si noge; spočiti si oči po dolgem branju / v gorah si človek spočije živce
    ●     knjiž. zelenje nam spočije trudne oči ob gledanju zelenja si spočijemo oči
    spočít -a -o:
    spočit konj; biti spočit; spočiti so nadaljevali pot; spočita zemlja
    ♦     gastr. spočito testo testo, ki je napravljeno stalo določen čas
SSKJ²
spočítost -i ž (ȋ)
stanje spočitega človeka: duševna, telesna spočitost; naspanost in spočitost
SSKJ²
spočívati se -am se nedov. (í)
knjiž. počivati, odpočivati se: sedli so v senco in se spočivali / njiva se pozimi spočiva
● knjiž. glasba človeka spočiva pomirja, sprošča
SSKJ²
spód1 prisl. (ọ̑)
pog. spodaj: spod teče potok / počakaj me spod / napisala je kartico in spod smo se vsi podpisali / spod se toplo oblecite / zaničevati tiste spod; prim. odspod
SSKJ²
spod2 predl., gl. izpod
SSKJ²
spod... ali spod... in izpod... ali spod... tudi izpod... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti iz položaja pod čim: spodmakniti, spodmleti
b) dejanja, stanja spodaj, na spodnji strani česa: spodrasti / spodvihati, spodviti
c) spremembe smeri ob dotiku s čim: spodleteti, spodrsniti
č) začetka dejanja, stanja: spodbuditi
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: spodbuda, spodrast, spodrsljaj; prim. izpod...
SSKJ²
spôdaj prisl. (ó)
1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje; ant. zgoraj: na hribu je trdnjava, spodaj teče reka / splezal je po lestvi, jaz pa sem ostal spodaj; pogledal je v jamo: spodaj ni bilo videti nikogar / spodaj je garaža in klet, v prvem nadstropju pa stanovanje; spodaj so vrata zaklenjena / v dolini je zagledal naselje, še bolj spodaj pa polja; daleč, globoko spodaj / s prislovnim določilom kraja: kolo imam spodaj v kleti; spodaj pod bregom; spodaj, tik ob odprtini / rešitev uganke je na tretji strani spodaj; podpiši se še ti tu spodaj / opombe glej spodaj na koncu strani pod besedilom
● pog., ekspr. pri operaciji so ji spodaj vse pobrali odstranili jajčnike, maternico; evfem. prijel jo je spodaj za spolovilo, zadnjico
// izraža položaj pod čim: pokrila se je z debelo odejo in spodaj ji je bilo kmalu toplo; skrij se pod mizo, spodaj te ne bo nihče iskal / spodaj v rovu je zabobnelo / mrzlo je, zato se spodaj toplo oblecite oblecite toplo spodnje perilo; bila je samo v spalni srajci, spodaj ni imela nič
2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani nižje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal; orodje s širokim, spodaj ravnim rezilom / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena
3. nav. ekspr. izraža manj pomemben družbeni položaj: spodaj se zavzemajo za hitrejše rešitve zadev; menil je, da se spodaj dovolj misli na koristi skupnosti / človek spodaj ni imel nobenih pravic
// izraža pripadnost socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: živeti čisto spodaj
4. v zvezi od spodaj izraža gibanje ali usmerjenost
a) iz nižjega položaja v prostoru proti višjemu: od spodaj je slišal hrup avtomobilov; od spodaj navzgor
b) iz položaja pod čim: talna voda je tako narasla, da je od spodaj poškodovala zunanje rudniške naprave
c) pog. iz manj pomembnega družbenega položaja: napredne težnje so prihajale od spodaj, iz vrst učiteljstva / pobuda za gradnjo je prišla od spodaj od občanov, krajanov; začel je čisto (od) spodaj in se povzpel do direktorja na najnižjem delovnem mestu; zavirati pobude od spodaj; prim. odspodaj
SSKJ²
spodbádati -am tudi izpodbádati -am nedov. (ȃ)
1. z rahlimi vbodi, sunki, navadno z ostrogami, spodbujati žival, da se (hitreje) premika: jezdec spodbada konja / spodbadati z ostrogami
2. ekspr. spodbujati sploh, zlasti z ostrimi besedami: spodbadati otroke k učenju / spodbadati z besedami
SSKJ²
spodbelíti in spodbéliti -im dov. (ī ẹ́)
gozd. podbeliti: spodbeliti bukev
SSKJ²
spodbírati -am nedov. (ī ȋ)
podbirati: spodbirati grozdje; poletne sorte jabolk se spodbirajo
SSKJ²
spodbiti ipd. gl. izpodbiti ipd.
SSKJ²
spodbóčki prisl. (ọ̑)
nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela: kaj me tako spodbočki gledaš / komaj si je upal spodbočki pogledati k sosednji mizi
SSKJ²
spodbôsti -bôdem tudi izpodbôsti -bôdem dov., spodbôdel in spodbódel spodbôdla tudi izpodbôdel in izpodbódel izpodbôdla, stil. spodbòl spodbôla tudi izpodbòl izpodbôla (ó)
1. z rahlim vbodom, sunkom, navadno z ostrogami, spodbuditi žival, da se (hitreje) premika: skočil je na konja in ga spodbodel / spodbosti žrebca v tek
2. ekspr. spodbuditi sploh, zlasti z ostrimi besedami: spodbosti koga k delu, razmišljanju / neuspeh ga je še bolj spodbodel; to ga je spodbodlo, da je še bolj nagajal
SSKJ²
spodbúda -e ž (ȗ)
1. glagolnik od spodbuditi: otrok je potreben spodbude; za spodbudo kaj povedati / priznanje mu je bilo v spodbudo / delovna, moralna spodbuda
2. kar povzroča, da je kdo (bolj) delaven, prizadeven: pohvala je bila zanj močna spodbuda / dati spodbudo spodbuditi / sklicati posvetovanje na spodbudo društva pobudo
3. nav. mn. kar povzroča kako dogajanje, delovanje: črpati spodbude iz klasičnih del / mnoge duhovne spodbude so prihajale iz te dežele
SSKJ²
spodbúden -dna -o prid., spodbúdnejši (ú ū)
ki pozitivno vpliva na nadaljnje ravnanje, delovanje, dogajanje: na svojo prošnjo je dobil spodbuden odgovor; spodbudne besede / njena družba je spodbudna / narodno spodbudna književnost / raziskave so dale spodbudne rezultate; možnosti za zaposlitev niso najbolj spodbudne
    spodbúdno prisl.:
    spodbudno se nasmehniti, pokimati; ti ukrepi spodbudno vplivajo na izvoz
SSKJ²
spodbudílo -a s (í)
knjiž. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans: uživati spodbudila; pren. knjiga je zanj duševno spodbudilo
SSKJ²
spodbudítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od spodbuditi: spodbuditev s prijazno besedo / spodbuditev gospodarstva
SSKJ²
spodbudíti -ím tudi izpodbudíti -ím dov., spodbúdil tudi izpodbúdil (ī í)
1. povzročiti, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven: prijatelj ga je spodbudil; uspeh ga je spodbudil k še intenzivnejšemu delu; to ga je spodbudilo, da se je resneje lotil študija / z injekcijo spodbuditi delovanje srca
2. povzročiti, da kaj (hitreje) nastane, se (bolje) razvija: spodbuditi rast las / spodbuditi ustanovitev društva / spodbuditi vlaganja v kmetijstvo; spodbuditi vpis na tehnične šole / pravljice spodbudijo otrokovo domišljijo
    spodbujèn tudi izpodbujèn -êna -o:
    biti spodbujen k pisanju
SSKJ²
spodbudljív tudi izpodbudljív -a -o prid. (ī í)
spodbuden: njegov glas je spodbudljiv; spodbudljive besede
    spodbudljívo tudi izpodbudljívo prisl.:
    spodbudljivo se nasmehniti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spodbúdnica -e ž (ȗ)
ženska, ki (kaj) spodbudi: bila je spodbudnica knjige
// kar (kaj) spodbudi: revija je postala spodbudnica kulturnega življenja
SSKJ²
spodbúdnik -a m (ȗ)
kdor (kaj) spodbudi: bil je dober organizator in spodbudnik / to dejstvo je pomemben spodbudnik za izvoz / spodbudniki posvetovanja pobudniki
SSKJ²
spodbúdnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost spodbudnega: spodbudnost njegovih besed / spodbudnost delitve dohodka po delu
SSKJ²
spodbúja -e ž (ȗ)
zastar. spodbuda: mladim umetnikom manjka spodbuje / to naj ti bo v spodbujo
SSKJ²
spodbújanje tudi izpodbújanje -a s (ú)
glagolnik od spodbujati: medsebojno spodbujanje jim je dajalo moči; spodbujanje k delu / spodbujanje izvoza
SSKJ²
spodbújati -am tudi izpodbújati -am nedov. (ú)
1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven: spodbujati igralce, tekmovalce; spodbujati otroke pri učenju; oče ga je spodbujal k delu; spodbujati z besedami, s klici, ploskanjem / kar pogumno, ga je spodbujal / spodbujala ga je misel na uspeh / spodbujal je vole, da bi hitreje stopali / z zdravili spodbujati delovanje srca
2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: sredstva, ki spodbujajo rast rastlin / spodbujati ustanavljanje društev, krožkov / tak način nagrajevanja spodbuja produktivnost / spodbujati otrokovo domišljijo
    spodbujajóč tudi izpodbujajóč -a -e:
    dela zelo pridno, spodbujajoč tudi druge; spodbujajoče besede; spodbujajoče ploskanje; prisl.: spodbujajoče prikimavati
SSKJ²
spodbujeválec -lca [spodbujevau̯ca in spodbujevalca] m (ȃ)
1. kdor koga spodbuja: bil mu je spodbujevalec in svetovalec pri delu; spodbujevalec mladine
// kdor ali kar kaj spodbuja: glavni spodbujevalci gospodarstva, turizma; ključni, pomembni spodbujevalci napredka, rasti, razvoja / spodbujevalci kulturnega življenja / šport. spodbujevalec ritma športnik, ki spodbuja tempo teka na tekmovanjih / vonj in zvok sta močna spodbujevalca spominjanja; učinkoviti naravni spodbujevalci prebave
2. med., navadno v zvezi srčni spodbujevalec priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; (srčni) spodbujevalnik: vsaditev, vstavitev srčnega spodbujevalca; bolniki s srčnim spodbujevalcem
SSKJ²
spodbujeválen -lna -o prid.(ȃ)
ki spodbuja: spodbujevalni klici / spodbujevalni učinek tablet
    spodbujeválno prisl.:
    uspeh je vplival nanj spodbujevalno
SSKJ²
spodbujeválka -e [spodbujevau̯ka in spodbujevalka] ž (ȃ)
ženska, ki koga spodbuja: prizadevna poslušalka in spodbujevalka
// ženska ali država, ustanova, ki kaj spodbuja: glavna spodbujevalka rasti, razvoja, turizma / šport. spodbujevalka ritma športnica, ki spodbuja tempo teka na tekmovanjih
SSKJ²
spodbujeválnik -a m (ȃ)
med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca: bolniku so vstavili spodbujevalnik / srčni spodbujevalnik
SSKJ²
spódek -dka m (ọ̑)
knjiž. spodnji del: spodek kamna
♦ anat. lobanjski spodek lobanjsko dno
SSKJ²
spodglodati gl. izpodglodati
SSKJ²
spodgníti -gníjem dov. (í ī)
zastar. spodaj zgniti: leseni stebri spodgnijejo
    spodgnít -a -o:
    spodgnit les
SSKJ²
spodgristi gl. izpodgristi
SSKJ²
spodíti -ím dov., spódil (ī í)
narediti, povzročiti:
a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: spoditi otroke iz hiše; spoditi od doma / spoditi kokoši z vrta; spoditi psa s palico
● ekspr. spodili so ga iz službe odpovedali so mu službo
b) da kdo kam gre, pride: spoditi otroke domov
c) da kdo kaj stori: spoditi koga spat
    spodèn -êna -o:
    spoden otrok; spodene prepelice
SSKJ²
spodjesti ipd. gl. izpodjesti ipd.
SSKJ²
spodkídati -am dov. (í ȋ)
star. skidati1: spodkidati živini / spodkidati hlev počistiti, očistiti ga
SSKJ²
spodkopati ipd. gl. izpodkopati ipd.
SSKJ²
spodkosíti -ím dov., spodkósil (ī í)
s koso, kosilnico odrezati, navadno nizko, pri tleh: spodkositi travo; padel je, kot bi ga kdo spodkosil
// pokositi pod čim drugim: spodkositi plevel v vinogradu
    spodkošèn -êna -o:
    spodkošen osat; padel je kot spodkošen
SSKJ²
spodkrepelíti -ím tudi izpodkrepelíti -ím dov., spodkrepélil tudi izpodkrepélil (ī í)
star. vreči v koga poleno, krepelce: spodkrepeliti kokoš, psa; če se ne pobereš, te bom spodkrepelil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spodlesti ipd. gl. izpodlesti ipd.
SSKJ²
spodlèt tudi izpodlèt -éta m (ȅ ẹ́)
zastar. neuspeh, polom: doživeti spodlet pri kupčiji, v šoli
SSKJ²
spodletávati -am tudi izpodletávati -am nedov. (ȃ)
večkrat spodleteti: ta les je tako trd, da sekira spodletava / vse mu spodletava, česar se loti
SSKJ²
spodletéti -ím tudi izpodletéti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í)
1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti
// brezoseb. spodrsniti, zdrsniti: na ledu, mokri skali mu je spodletelo
2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, namera, poskus, ukana spodleti; vse, česar se loti, mu spodleti; brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo; priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno oceno
    spodletèl in spodletél tudi izpodletèl in izpodletél -éla -o:
    spodletel načrt, napad
SSKJ²
spodmakníti in spodmákniti -em in izpodmakníti in izpodmákniti -em dov. (ī á)
1. s potegom, sunkom odstraniti izpod česa: spodmakniti desko, stol; spodmakniti klado izpod kolesa / spodmakniti lestev; spodmaknili so mu oporo, na katero se je naslanjal / hotel jo je prijeti za roko, pa jo je spodmaknila izmaknila
2. ekspr. preprečiti obstoj, delovanje: nasprotniki so ga spodmaknili; dovolj vpliven je, da ga lahko spodmakne
● ekspr. spodmakniti komu tla pod nogami povzročiti, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročiti, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja
    spodmakníti se in spodmákniti se in izpodmakníti se in izpodmákniti se
    zaradi izgube opore prenehati biti pod čim: podstavek se je spodmaknil / pri plezanju se mu je spodmaknila lestev
    spodmáknjen in izpodmáknjen -a -o:
    spodmaknjen stol; spodmaknjena deska
SSKJ²
spodmíkati -am in izpodmíkati -am nedov. (ī ȋ)
1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: spodmikati podstavke
2. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: nasprotniki ga spodmikajo
● ekspr. spodmikati komu tla pod nogami povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. buržoaziji se spodmika temelj njen obstoj je ogrožen
SSKJ²
spodminírati -am dov. (ȋ)
podminirati: spodminirati most / spodminirati pogajanja
SSKJ²
spodmléti -méljem tudi izpodmléti -méljem dov., spodmêlji spodmeljíte tudi izpodmêlji izpodmeljíte (ẹ́)
s trajnim, močnim tokom od spodaj odstraniti zemljo: voda je spodmlela breg
    spodmlét tudi izpodmlét -a -o:
    temelji mostu so spodmleti
SSKJ²
spodmlévati -am tudi izpodmlévati -am nedov. (ẹ́)
s trajnim, močnim tokom od spodaj odstranjevati zemljo: voda spodmleva breg
    spodmlévati se tudi izpodmlévati se
    ugrezati se: prod se spodmleva pod nogami
SSKJ²
spodmòl -ôla [spodmou̯ in spodmol] m (ȍ ó)
1. knjiž. prostor pod previsom v skalovju: pred nevihto so se zatekli v spodmol
2. geogr. kratka vodoravna jama pod previsno steno: najdišče v spodmolu / Betalov spodmol
SSKJ²
spodmolàt -áta -o prid. (ȁ ā)
nar. zahodno potuhnjen, neprijazen: spodmolat, sovražen pogled
    spodmoláto prisl.:
    spodmolato gledati grdo, jezno
SSKJ²
spodmúliti se -im se dov. (ú ȗ)
ekspr. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: fant se je spodmulil
    spodmúljen -a -o:
    spodmuljen obraz; prisl.: gledati spodmuljeno grdo, jezno
SSKJ²
spodneben gl. izpodneben
SSKJ²
spodnesti ipd. gl. izpodnesti ipd.
SSKJ²
spódnjak -a m (ọ̑)
1. obrt. spodnji mlinski kamen: spodnjak in vrhnjak
2. nar. veter, ki piha s spodnje strani, iz doline: spodnjak vleče
SSKJ²
spódnje... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na spodnji: spodnjekreden; spodnjesavinjski
SSKJ²
spódnječeljústen -tna -o prid. (ọ̑-ȗ)
anat. nanašajoč se na spodnjo čeljust: spodnječeljustni sklep
SSKJ²
spódnještájerski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji: narodno življenje v spodnještajerskih mestih in trgih
SSKJ²
spódnji -a -e prid., spódnjejši in spódnejši (ọ̑)
1. ki leži, je nižje: spodnji del obraza, trupa; spodnji del zidu je vlažen; na spodnjem delu okovana palica; njegova hiša stoji v spodnjem koncu vasi; spodnji prostori hiše; spodnji rob jopice; spodnje police so prazne / spodnji mlinski kamen; spodnji zobje; pog. spodnja stranka se pritožuje, ker kričimo stranka, ki stanuje pod našim stanovanjem / Spodnja Dobrava
// ki je, leži najnižje: spodnji gumb se je odtrgal; spodnja stopnica; dosegel je spodnjo vejo
2. ki je, se nahaja pod čim drugim, pod površino: spodnji del usnja; spodnja plast ceste / spodnje usnje usnje za spodnje in notranje dele obutve
// ki se nosi neposredno na telesu: spodnje hlače; moško, žensko spodnje perilo / spodnje krilo
3. v zvezi spodnja stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran: spodnja stran preproge, usnja / spodnja stran listov
4. nanašajoč se na najnižjo stopnjo, velikost česa: spodnja starostna meja; spodnja dovoljena teža; spodnja vrednost
● spodnji dom angleškega parlamenta dom, ki ga sestavljajo voljeni poslanci; sedeti na spodnjem koncu mize delu mize, ki je nasproti čela; star. potovati po spodnjih krajih po južnejših, južnih krajih; zastar. spodnji sloji prebivalstva nižji sloji; star. Orfej se je odpravil v spodnji svet v podzemlje; spodnji veter veter, ki piha s spodnje strani, iz doline
♦ anat. spodnja čeljustnica; spodnja okončina noga; fiz. spodnja meja frekvence zvoka najmanjša frekvenca zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; geogr. spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; geol. spodnja kreda najstarejši del krede; mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti; navt. spodnji krov krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; spodnje jadro križno jadro, nameščeno najnižje na jamboru; zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; sam.:, pog. spodnji pravijo, da preveč ropotate; star. bil je sam ta spodnji hudič
SSKJ²
spódnjica -e ž (ọ̑)
spodnje krilo: krilo je imela dvignjeno, da se je videla spodnjica; flanelasta, svilena spodnjica; nabrana, poškrobljena spodnjica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spódnjice -dnjic ž mn. (ọ̑)
spodnje hlače: obleči spodnjice in majico / bil je v samih spodnjicah in bos / dolge spodnjice
SSKJ²
spodóba -e ž (ọ̑) star.
1. spodobnost: ni mu bilo mar za spodobo
2. podobnost: spoznati koga po spodobi; spodoba med očetom in sinom
SSKJ²
spodóben -bna -o prid., spodóbnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: spodoben človek; deklica je spodobna / spodobno vedenje / ta kopalna obleka ni spodobna
2. ekspr. primeren, ustrezen: vreme je bilo kolikor toliko spodobno / kupiti za spodobno ceno zmerno, primerno / priti domov ob spodobni uri ne zelo pozno zvečer
// ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: izvedba dela je bila spodobna / nimam spodobne obleke za koncert; dobiti v hotelu spodobno sobo
// ki glede na možni razpon dosega pozitivno stopnjo: imeti spodobne dohodke / uspeh filma je bil kar spodoben
● ekspr. na vrhu je bil kar spodoben veter precej močen; star. izkazovati komu spodobno spoštovanje dolžno
    spodóbno prisl.:
    spodobno pozdraviti, se vesti; biti spodobno oblečen / v povedni rabi: ni spodobno, če ne odgovoriš; zastar. ravnal je z materjo, kakor je spodobno dobremu sinu se spodobi
SSKJ²
spodóbiti se -im se nedov. (ọ̄ ọ̑) nav. 3. os.
1. biti v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: tako govorjenje se ne spodobi; mlademu fantu, za mladega fanta se to ne spodobi; odgovoril sem ji, kakor se spodobi, da je videti zdrava / ne spodobi se govoriti o tem; spodobi se, da mu odpišeš
2. zastar., z dajalnikom iti, pripadati: delavcu se spodobi plačilo; dati komu pravice, ki se mu spodobijo
● zastar. zdaj bi se spodobilo govoriti bi bilo treba; ekspr. sicer se pa spodobi, da imam nekaj prihrankov je prav; zastar. razgrajačem se je spodobilo, da so bili pošteno kaznovani zaslužili so; ravnal je, kakor se poštenemu človeku spodobi primerno, prav; kot se spodobi svojo nalogo je opravil, kot se spodobi dobro; to je človek, kot se spodobi pošten, neoporečen; kosilo, kot se spodobi izdatno, obilno
SSKJ²
spodóbje -a s (ọ̑)
knjiž. spodobno vedenje, spodobnost: ravnati po pravilih spodobja
SSKJ²
spodóbnež -a m (ọ̑)
ekspr. spodoben človek: spodobneži so se zgražali
SSKJ²
spodóbnica -e ž (ọ̑)
ekspr. spodobna ženska: igrati vlogo spodobnice
SSKJ²
spodóbnost -i ž (ọ́)
spodobno vedenje, ravnanje: skrbeti za red in spodobnost; prekršiti pravila spodobnosti / iz spodobnosti, zaradi spodobnosti ni ugovarjal
● zastar. vesti se po spodobnosti spodobno
SSKJ²
spodóčki prisl. (ọ̑)
nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela: kaj me tako spodočki gledate / ker ga je bilo strah, jo je samo spodočki kdaj pogledal
SSKJ²
spodoráti -ôrjem in -órjem dov., spodôrji spodorjíte; spodorál (á ó, ọ́)
nar. izorati: krompir so že spodorali in posejali ozimino
SSKJ²
spodorávati -am nedov. (ȃ)
nar. izoravati: oče je spodoraval krompir, otroci pa so ga pobirali
SSKJ²
spodrást -i in -í ž (ȃ)
kar po košnji ali paši ponovno zraste: letos je dobra spodrast
SSKJ²
spodrásti -rástem in -rásem tudi izpodrásti -rástem in -rásem dov. (á)
1. zrasti pod čim drugim: mlado drevje je spodrastlo pod hrasti; pren., ekspr. mladina ga je spodrastla
2. ponovno zrasti: ko bo trava spodrastla, bodo začeli pasti
3. star. zrasti, odrasti: fant še ni spodrastel za pastirja
    spodráščen tudi izpodráščen -a -o:
    spodraščen gozd
    ♦     anat. spodraščen jezik podraščen jezik
SSKJ²
spodráščati -am tudi izpodráščati -am nedov. (á)
1. rasti pod čim drugim: praprot in robidovje spodrašča bukve / mlado drevje spodrašča staro
2. star. rasti, odraščati: pri hiši spodrašča še pet otrok
SSKJ²
spodréc in spodrèc -éca m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
etn. trak, s katerim se spodreca: odvezati spodrec
SSKJ²
spodrécati -am in izpodrécati -am dov. (ẹ̑)
delno zviti in podvezati oblačilo v pasu, da se skrajša: spodrecati haljo, krilo; ko je šla čez vodo, se je spodrecala; visoko se spodrecati
● zastar. če še enkrat pride, ga bomo spodrecali napodili
    spodrécan in izpodrécan -a -o:
    spodrecana ženska; obleko je imela spodrecano
SSKJ²
spodrecávati -am in izpodrecávati -am nedov. (ȃ)
delno zvijati in podvezovati oblačilo v pasu, da se skrajša: perice spodrecavajo krila; spodrecava se, kot bi hodila po blatu
SSKJ²
spodredíti -ím dov., tudi spodrédi; spodrédil; spodrejèn (ī í)
star. zrediti: spodrediti prašiča
SSKJ²
spodrepiti gl. izpodrepiti
SSKJ²
spodrezati ipd. gl. izpodrezati ipd.
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spodriniti ipd. gl. izpodriniti ipd.
SSKJ²
spodriti gl. izpodriti
SSKJ²
spodrkljáj -a m (ȃ)
zastar. spodrsljaj, napaka: v prevodu je več spodrkljajev
SSKJ²
spodŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
zastar. spodrsniti: spodrknil je in padel; brezoseb. na parketu mu je spodrknilo
SSKJ²
spodrkováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. spodrsavati: kar naprej so spodrkovali; brezoseb. na travnatem pobočju spodrkuje
SSKJ²
spodŕs -a m (ȓ)
knjiž. spodrsljaj, napaka: v prevodu je nekaj spodrsov
SSKJ²
spodrsávanje -a s (ȃ)
glagolnik od spodrsavati: spodrsavanje na ledu, gladkih tleh; spodrsavanje in spotikanje / spodrsavanje dleta na suhem lesu
SSKJ²
spodrsávati -am nedov. (ȃ)
1. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi prihajati v nevarnost padca: konji so začeli spodrsavati; ljudje spodrsavajo po blatu; brezoseb.: navezati so si morali dereze, da jim ni spodrsavalo; na poledenelem pločniku, v čevljih z gladkim podplatom rado spodrsava drsi
2. ob dotiku z gladko, spolzko podlago večkrat za krajši čas spremeniti navadni položaj, smer premikanja: bose noge so ji spodrsavale na mokri travi / korak mu spodrsava / ker je les pretrd, žaga spodrsava
SSKJ²
spodŕsek -ska m (ȓ)
knjiž. spodrsljaj, napaka: v prevodu je precej spodrskov; kljub nekaterim spodrskom je prireditev uspela
SSKJ²
spodrséti -ím dov. (ẹ́ í)
zastar. spodrsniti: pred hišo je spodrsel in padel
SSKJ²
spodrsévati -am nedov. (ẹ́)
spodrsavati: na mokri cesti spodrseva
SSKJ²
spodrsljáj -a m (ȃ)
1. napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, površnosti: govorniku se je primerilo nekaj spodrsljajev; v prevodu je precej spodrsljajev / dramaturški, jezikovni, pravopisni spodrsljaji; odpraviti tehnične spodrsljaje
// manjša napaka, neuspeh: to je že sedmi spodrsljaj pri desetih poskusih; spodrsljaj na tekmovanju
2. dejanje, ravnanje, ki je v nasprotju z družabnimi normami: narediti, ekspr. zagrešiti spodrsljaj; pri predstavljanju je prišlo do neljubega spodrsljaja; opravičiti se za spodrsljaj / moralni spodrsljaj
SSKJ²
spodrsljív -a -o prid. (ī í)
ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: pot je bila zelo spodrsljiva; spodrsljiva tla; pren. ta teorija je nekoliko spodrsljiva; knjiga je zašla na spodrsljivo področje
SSKJ²
spodŕsniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: na poledeneli cesti je spodrsnila in si zvinila nogo; nar. na mokri skali se je spodrsnil; brezoseb.: spodrsnilo mu je, pa se je še ujel; na ledu, parketu, rosni travi rado spodrsne
2. ob dotiku z gladko, spolzko podlago za krajši čas spremeniti navadni položaj, smer premikanja: noga mu je spodrsnila na politih tleh / nož mu je spodrsnil
3. brezoseb., ekspr. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: od kupčije si je veliko obetal, pa mu je spodrsnilo / pri maturi mu je spodrsnilo je padel
SSKJ²
spodrsováti -újem nedov. (á ȗ)
spodrsavati: čevlji spodrsujejo na mokrih skalah; brezoseb. na ledu spodrsuje
SSKJ²
spodsekati ipd. gl. izpodsekati ipd.
SSKJ²
spodsúti se -sújem se dov., spodsúl se in spodsùl se (ú ȗ)
nar. z usipanjem
a) se poškodovati, uničiti: stena, strop se spodsuje
b) se napolniti: rov se je spodsul
SSKJ²
spodvézati in spodvezáti -véžem tudi izpodvézati in izpodvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
z vezanjem spodaj
a) skrajšati: spodvezati krilo, predpasnik
b) stisniti: spodvezati bradavico / spodvezati žilo
♦ navt. spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše
    spodvézan tudi izpodvézan -a -o:
    spodvezana obleka; spodvezana žila; bila je bosa in visoko spodvezana
SSKJ²
spodvíhati -am dov. (í)
z vihanjem spraviti pod kaj: pes je spodvihal rep; spodvihati rob krila / spodvihati ustnice
    spodvíhan -a -o:
    poravnal si je spodvihano suknjo; spodvihane ustnice
SSKJ²
spodvihávati -am nedov. (ȃ)
spodvihovati: spodvihavati rob krila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spodvíhek -hka m (ȋ)
del prevleke za blazine, ki se zaviha, zapogne: prevleke so brez gumbov, imajo pa visok spodvihek
SSKJ²
spodvíhniti -em dov. (í ȋ)
z zavihom spraviti pod kaj: spodvihniti rjuho pod žimnico / spodvihniti ustnico
SSKJ²
spodvihováti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat spodvihati: ves čas je spodvihovala ustnice; spodvihovati si brke
SSKJ²
spodvíti -víjem dov. (í)
z zvijanjem spraviti pod kaj: spodviti podlogo, rob; spodviti rjuho pod žimnico / spodviti odejo / pes spodvije rep; spodviti noge / spodvil je spodnjo ustnico
    spodvít -a -o:
    mačka s spodvitim repom; sedeti na spodvitih nogah
SSKJ²
spodvráčati se -am se nedov. (ā ȃ)
pri hoji upogibajoč se spodaj obračati se na stran: peta se ji spodvrača / v čevljih z visokimi petami se ji spodvračajo noge
SSKJ²
spodžagati gl. izpodžagati
SSKJ²
spodžgáti -žgèm dov., spodžgál (á ȅ) knjiž., ekspr.
1. spodbuditi, navdušiti: članek ga je zelo spodžgal; spodžgati koga k delu / spodžgali so ga zoper očeta nahujskali, naščuvali
2. povzročiti, vzbuditi: želja po maščevanju mu je spodžgala pogum
SSKJ²
spodžígati -am nedov. (ī ȋ) knjiž., ekspr.
1. spodbujati, navduševati: njegove besede so jih spodžigale
2. povzročati, vzbujati: sovraštvo spodžiga zločine
SSKJ²
spodžreti ipd. gl. izpodžreti ipd.
SSKJ²
spoetizírati -am dov. (ȋ)
knjiž. olepšati, idealizirati: spoetizirati življenje
    spoetizíran -a -o:
    spoetizirane osebe v romanu
SSKJ²
spoglèd -éda m (ȅ ẹ́)
glagolnik od spogledati se: opazili so njun spogled
SSKJ²
spoglédati se -am se dov., spoglêj se in spoglèj se spoglêjte se, stil. spoglédi se spoglédite se (ẹ́ ẹ̑)
pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom: domači se samo spogledajo in molčijo; spogledati se s prijateljem; pomenljivo, začudeno se spogledati; v zadregi se spogledati
● ekspr. spogledati se z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je
SSKJ²
spogledávati se -am se nedov. (ȃ)
spogledovati se: ljudje so se spogledavali
SSKJ²
spogledljáj -a m (ȃ)
ekspr. spogled: ni ji ušel njun spogledljaj
SSKJ²
spogledljív -a -o prid. (ī í)
ki izraža naklonjenost, simpatijo do druge osebe, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem: bila je ljubezniva, ne pa spogledljiva; spogledljivo dekle / spogledljiv pogled, smehljaj; spogledljivo vedenje
// ekspr. nenavaden, opazen: ima spogledljivo pričesko / spogledljiva toaletna mizica
    spogledljívo prisl.:
    spogledljivo pogledovati
SSKJ²
spogledljívec -vca m (ȋ)
ekspr. spogledljiv človek: on je velik spogledljivec
SSKJ²
spogledljívka -e ž (ȋ)
ekspr. spogledljiva ženska: to je prava, velika spogledljivka; vede se kot kaka spogledljivka
SSKJ²
spogledljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost spogledljivega človeka: moti ga njena spogledljivost; ženska spogledljivost / ekspr. v njegovih pesmih ni nobene spogledljivosti nepristnosti, narejenosti
SSKJ²
spogledovánje -a s (ȃ)
glagolnik od spogledovati se: po njihovem spogledovanju je sklepal, da nekaj ni v redu / ni se zmenil za njeno spogledovanje s fanti / ta slog ni prenesel nobenega spogledovanja z realizmom
SSKJ²
spogledováti se -újem se nedov. (á ȗ)
1. večkrat pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom: mož in žena se spogledujeta; pomenljivo se spogledovati s kom
2. izražati naklonjenost, simpatijo do druge osebe, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem: mladi ljudje se radi spogledujejo / pogosto se spogleduje z dekleti / igralec se je spogledoval z občinstvom
// ekspr., v zvezi s s, z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: spogledovati se z levičarji; spogledovati se z naprednimi nazori / spogledovati se z mislijo na uspeh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spogníti spógnem tudi spôgnem dov. (ī ọ́, ó)
star. upogniti: spogniti vejo / spogniti pismo prepogniti
    spogníti se 
    pripogniti se: spogniti se k tlom
SSKJ²
spòj spôja m (ȍ ó)
1. glagolnik od spojiti: spoj cevi, električnih vodnikov / vogelni spoj; spoj s čepi, z vijaki, žeblji / molekula je spoj dveh ali več atomov / umetnost mu pomeni spoj resničnosti in domišljije
2. mesto, kjer je kaj spojeno, povezano: okrepiti spoje s kovinskimi trikotniki; pregledati spoje / lepljeni spoj
3. kar kaj spaja, povezuje: izdelovati spoje in vezi; deske so zvezane z lesenimi spoji
♦ teh. skladovni spoj pri katerem sta kosa pločevine položena drug na drugega; spajkani, varjeni spoj; spoj na lastovičji rep pri katerem ima vezni element trapezast prerez
SSKJ²
spojati se gl. izpojati se
SSKJ²
spójek -jka m (ọ̑)
biol. celica, ki nastane po združitvi dveh spolnih celic: razvoj spojka
SSKJ²
spójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na spoj ali spajanje: spojni deli, elementi / spojna površina; spojno mesto / spojni drog, vijak; spojna cev, črta / spojni jarek, rov
♦ geom. spojna daljica, ravnina
SSKJ²
spojênost -i ž (é)
lastnost, značilnost spojenega: spojenost posameznih delov / spojenost človeka z naravo / v antologiji se kaže izredna spojenost pesniške oblike z vsebino
SSKJ²
spojílo -a s (í)
sredstvo za spajanje: spojila in razredčila
SSKJ²
spojína -e ž (í)
kem. snov, ki nastane pri spajanju dveh ali več elementov v določenem razmerju: oksidi so spojine elementov s kisikom; uvajati klor v spojine; spojina železa in žvepla; struktura spojine / aciklične, ciklične spojine; anorganske, organske spojine; dušikove, kalijeve spojine; nasičene, nenasičene spojine
SSKJ²
spojíšče -a s (í)
mesto, kjer je kaj spojeno: kabelsko spojišče; spojišče cevi
SSKJ²
spojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od spojiti: spojitev posameznih delov / spojitev pouka s proizvodnim delom / spojitev podjetij / odklanjati jezikovno spojitev
SSKJ²
spojíti -ím dov., spójil (ī í)
1. narediti, da je kaj
a) tako skupaj, da tvori celoto: spojiti kovinske, lesene dele; spojiti deske z vijaki; spojiti z lepljenjem / spojiti kaj v celoto / spojiti električne vodnike
b) skupaj, povezano: spojiti posamezne prostore; spojiti naselji s cesto
c) (nova) enota, celota: spojiti dve občini; podjetja so se spojila / predmestni deli so se spojili z mestom / ekspr. v mraku so se hiše spojile z ozadjem
č) v kaki zvezi, odvisnosti: spojiti novo znanje s starim / spojiti teorijo s prakso povezati
2. knjiž. notranje, čustveno povezati; združiti: domotožje, ljubezen spoji ljudi; po tej nesreči so se vaščani tesno spojili / v trpljenju sta se spojila v eno
● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino
♦ agr. cepič se spoji s podlago; kem. kisik se spoji s kovino; molekule se spojijo v makromolekulo; teh. spojiti s kovičenjem, varjenjem
    spojèn -êna -o:
    spojeni deli; biti duševno spojen s kom; gibljivo, trdno spojen; ideja pesmi je umetniško spojena z obliko
SSKJ²
spojítven -a -o (ȋ)
pridevnik od spojitev: spojitveni proces
SSKJ²
spójka -e ž (ọ̑)
teh. priprava za spajanje, povezovanje: spojka se pokvari, zlomi; odpeti, sneti spojko; povezati s spojkami; kovinska spojka; spojke za plinske, vodovodne cevi; spojka z gumijastim tesnilom / na robovih skrinje so bogato rezljane spojke
● knjiž. zabiti spojko v tram penjo, skobo; knjiž. spenjati akte s spojkami s sponkami; knjiž. na prsih je imela pozlačeno spojko zaponko
♦ elektr. kabelska spojka; žel. zavorna spojka cev za povezavo zavornega voda med dvema tirnima voziloma
SSKJ²
spôjler -ja m (ó)
avt. ukrivljena plošča, ki se pritrdi na vozilo, da se zmanjša zračni upor: spojler na kabini kamiona
// del karoserije dirkalnega avtomobila, ki zmanjšuje zračni upor in zvečuje stabilnost vozila:
SSKJ²
spojljív -a -o prid. (ī í)
ki se da spojiti: spojljivi deli, elementi / knjiž. tako ravnanje ni spojljivo z moralo združljivo
SSKJ²
spójnica -e ž (ọ̑)
teh. priprava za spajanje, povezovanje: zaponka ima na sredi spojnico; odviti spojnico; matica spojnice / cevna spojnica
♦ adm. spojnica črta, ki veže dva stenografska znaka; elektr. električna spojnica priprava za povezovanje tokokrogov dveh spetih vozil; geom. spojnica črta, ki veže dve točki
SSKJ²
spójnik -a m (ọ̑)
teh. priprava za spajanje, povezovanje: spojniki pri gasilskih ceveh; razdelivci in spojniki / ploščati spojnik
SSKJ²
spókati1 -am dov. (ọ́ ọ̑)
1. razpokati: deske so spokale / koža spoka; ustnice na vetru spokajo
2. nar. s perutmi zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: petelin je spokal s perutnicami in zapel
    spókan -a -o:
    spokan zid; spokane roke
SSKJ²
spôkati2 -am dov. (ȏ) pog.
1. pripraviti kovček, prtljago: ko je spokala, je odšla na postajo / če gospodar izve za to, lahko spokamo odidemo
2. nagnati, spoditi: spokati vsiljivca iz hiše
SSKJ²
spoklína -e ž (í)
star. razpoka: spokline v lesu, skalnati steni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spokòj -ója in -ôja m (ȍ ọ́, ó) knjiž.
1. stanje brez hrupa, ropota; mir: v gozdu je spokoj; spokoj in tihota
2. stanje notranje ubranosti, urejenosti: na dušo mu lega spokoj
SSKJ²
spokójen -jna -o prid. (ọ̄)
knjiž. miren: biti moraš bolj spokojen; ostati spokojen / spregovoriti s spokojnim glasom; spokojen obraz / spokojno morje / spokojna noč; ekspr. mesto je bilo pogreznjeno v spokojno tišino v mestu je bilo zelo tiho, mirno / slišati je bilo spokojne korake enakomerne, umirjene / spokojno dihanje
    spokójno prisl.:
    spokojno dihati, spati / v povedni rabi ponoči je spokojno
SSKJ²
spokojênost -i ž (é)
knjiž. pomirjenost: spokojenost človeka s samim seboj in z okolico
SSKJ²
spokojíti -ím dov., spokójil (ī í)
knjiž. pomiriti: prijateljeve besede so ga spokojile; na deželi se je spokojil
    spokojèn -êna -o:
    po pogovoru je bil spokojen; spokojena duša
SSKJ²
spokójnost -i ž (ọ̄) knjiž.
1. mirnost: njegova spokojnost vzbuja občudovanje / njen obraz izžareva spokojnost / občutiti v sebi spokojnost / spokojnost dihanja
2. mir, tišina: na pokrajino lega spokojnost
SSKJ²
spokônčiti -im dov. (ó ȏ)
knjiž. vzravnati: spokončiti glavo, vrat; vstal je in se spokončil
SSKJ²
spokóren -rna -o prid.(ọ́ ọ̄)
nanašajoč se na spokoritev, pokoro: spokorno dejanje; spokorno življenje / imeti spokornega duha / spokorni pas groba, bodičasta, pasu podobna priprava, ki se nosi na koži iz askeze, za pokoro; spokorni psalmi
    spokórno prisl.:
    spokorno živeti
SSKJ²
spokorítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od spokoriti se: spokoritev grešnika / vsi so zahtevali od njega spokoritev
SSKJ²
spokoríti se -ím se dov., spokóril se (ī í)
1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril
2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti
    spokoríti knjiž.
    povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile
    spokorjèn -êna -o:
    spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen
SSKJ²
spokorjênec -nca m (é)
rel. spokorjen človek: grešniki in spokorjenci
SSKJ²
spokorjênje -a s (é)
glagolnik od spokoriti se: spokorjenje grešnika
SSKJ²
spokórnica -e ž (ọ̑)
ženska, ki skuša postati boljša z delanjem pokore: spokornica in svetnica
SSKJ²
spokórnik -a m (ọ̑)
rel. kdor skuša postati boljši z delanjem pokore: mučenci in spokorniki; živeti kot spokornik; pren., ekspr. kakšen spokornik je postal, prej pa tak lahkoživec in ženskar
SSKJ²
spokórniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na spokornike ali spokorništvo: spokorniško dejanje; spokorniško življenje / spokorniška obleka / s spokorniškim obrazom je stopil pred očeta
SSKJ²
spokórništvo -a s (ọ̑)
rel. spokorniško življenje: odločil se je za spokorništvo
SSKJ²
spokórnost -i ž (ọ́)
rel. duševno stanje človeka, ki živi spokorno: postna spokornost / storiti kaj iz spokornosti
SSKJ²
spòl spôla m (ȍ ó)
1. značilnosti, po katerih se bitja delijo na moška in ženska: določiti spol živali; pravice za vse ljudi ne glede na spol in narodnost / otrok moškega spola; žival ženskega spola / število udeležencev navesti ločeno po spolu; razvrstiti mladiče po spolu
// oseba glede na te značilnosti: odnosi, privlačnost med spoloma / knjiž. lepi spol ženske; šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. nežni spol ženske; mladina obojega spola fantje in dekleta; ekspr. novica je zanimala zlasti ženski spol ženske / družbeni spol vedenjske, kulturne in psihološke značilnosti, ki jih družba povezuje z enim od spolov
2. knjiž. spolni nagon, spolnost: vznemirja ga spol
3. jezikosl. značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej: določiti samostalniku spol, sklon in število / moški, srednji spol; samostalnik ženskega spola / slovnični spol
● knjiž. odrezati komu spol moški spolni ud
SSKJ²
spôlen -lna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na spol: spolni razvoj; spolne razlike; spolna zrelost / spolni nagon; spolni organi rastlin, živali; moški spolni ud; spolna nezmožnost / spolni odnos spolno združevanje, združitev, ki ju navadno spremlja medsebojno ljubkovanje, izkazovanje ljubezni; spolna ljubezen; spolna morala, vzgoja
♦ biol. spolni hormoni hormoni, ki usmerjajo razvoj in delovanje spolnih žlez; spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; moška, ženska spolna celica; spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolno razmnoževanje razmnoževanje z oploditvijo; med. spolne bolezni nalezljive bolezni, ki se večinoma prenašajo s spolnimi odnosi
    spôlno prisl.:
    spolno dozoreti; spolno hladen; spolno nerazvite samice pri čebelah; spolno nezmožen moški
    ♦     biol. spolno se razmnoževati
SSKJ²
spoliírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn., nekdaj nasilno odvzeti: spoliirati posest
SSKJ²
spolírati -am dov. (ȋ)
1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev narediti površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: spolirati les / spolirati pohištvo
2. teh. s finim brušenjem, glajenjem narediti površino zelo gladko: spolirati kovino / prelakirati in spolirati avtomobil
    spolíran -a -o:
    spolirana površina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spolitírati -am dov. (ȋ)
les. spolirati s polituro: spolitirati les / spolitirati pohištvo
SSKJ²
spolitizírati -am dov. (ȋ)
vnesti politične elemente, vplive v kaj: spolitizirati šolo / spolitizirati ekonomske probleme
    spolitizírati se 
    začeti se ukvarjati s politiko: mladi člani društva so se spolitizirali
    spolitizíran -a -o:
    spolitizirana družba; ta vprašanja so spolitizirana
SSKJ²
spôlnik -a m (ȏ)
jezikosl. beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki navadno označuje spol: spolniki v francoščini / določni, nedoločni spolnik
SSKJ²
spolniti ipd. gl. izpolniti ipd.
SSKJ²
spôlnost -i ž (ȏ)
1. značilnosti, ravnanje, izhajajoče iz spolnega nagona: spolnost pri razvitih živalih; razvoj spolnosti / ljubezen in spolnost spolni nagon
2. spolna dejavnost, spolno življenje: spolnost je pogojena z nagonom; zunajzakonska spolnost; problemi spolnosti pri mladini / v filmih, leposlovju je veliko spolnosti
SSKJ²
spolovérec -rca m (ẹ̑)
nar. belokranjsko dvospolnik: ta petelin je spoloverec
SSKJ²
spolovílo -a s (í)
človeški, živalski organ za razmnoževanje: bolezni spolovil / moška, ženska spolovila; notranje, zunanje spolovilo
SSKJ²
spolovína -e ž (í)
pravn., v prislovni rabi, v zvezi z na, nekdaj izraža delitev pridelka na pol med lastnikom zemlje in zakupnikom: dati, obdelovati zemljo na spolovino / njivo imata na spolovini
SSKJ²
spolovínar -ja m (ȋ)
pravn., nekdaj zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku: dninarji, najemniki in spolovinarji
SSKJ²
spolovínarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na spolovinarje ali spolovinarstvo: biti iz spolovinarske družine / spolovinarski odnosi
SSKJ²
spolovínarstvo -a s (ȋ)
pravn., nekdaj dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka: odpraviti spolovinarstvo
SSKJ²
spôlski -a -o prid. (ȏ) jezikosl.
nanašajoč se na slovnični spol: spolske oblike pridevniških besed
SSKJ²
spolstíti -ím tudi spôlstiti -im [spou̯stiti tudi spolstiti] dov. (ī í; ō ȏ)
tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj preplesti ali povezati živalska vlakna: spolstiti zajčjo dlako; spolstiti volno / spolstiti tkanino; volnene pletenine se pri pranju rade spolstijo
    spolstèn -êna -o tudi spôlsten -a -o:
    spolstena dlaka; površina tkanine je spolstena
    ●     knjiž. skuštrani in spolsteni lasje sprijeti
SSKJ²
spôlzek -zka -o [spou̯zək] prid. (ó)
1. ki zaradi gladkosti, vlažnosti
a) povzroča pri premikanju nevarnost padca: spolzek kamen, led; zaradi dežja je cesta spolzka; spolzka tla; pren. ta trditev stoji na spolzkih tleh
b) uhaja iz prijema: obeljen hlod je spolzek; ribe so spolzke; spolzek kot riba / spolzka koža, sluznica
c) povzroča neprijeten občutek: spolzek dotik
2. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: spolzki prizori v filmu; spolzka šala; predstava je bila na več mestih spolzka; spolzko govorjenje
    spôlzko prisl.:
    spolzko govoriti / v povedni rabi bilo je mokro in spolzko
SSKJ²
spolzéti -ím [spou̯zeti] dov. (ẹ́ í)
1. počasi se premakniti, steči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje spolzijo po šipi; solze so ji spolzele po licih / snežna plast spolzi po pobočju
2. ekspr. počasi se premakniti
a) po gladki površini: čoln spolzi v pristanišče / tiho je spolzela mimo njega
b) po površini sploh: sonce je spolzelo v zaton / pogled mu je spolzel z dekletovega obraza do bokov
3. v zvezi spolzeti iz rok, med prsti uiti iz prijema zaradi
a) gladkosti, vlažnosti: milo mu je spolzelo iz rok; spolzeti iz rok kot riba
b) drobnosti, sipkosti: pesek spolzi med prsti; pren. avtorju je spolzela med prsti hvaležna tema
SSKJ²
spôlzkost -i [spou̯skost] ž (ó)
lastnost, značilnost spolzkega: zaradi spolzkosti bi skoraj padel / spolzkost rib / spolzkost govorjenja
SSKJ²
spôlzniti -em [spou̯zniti] dov. (ó ȏ)
spolzeti: solza ji je spolznila po licu / riba spolzne iz rok; sekira se mu je spolznila iz rok
● na mokri ilovici mu je spolznilo zdrsnilo, spodrsnilo
SSKJ²
spomágati -am, in spomágati in spomagáti -am dov. (á; á á á)
nar. pomagati: spomagati komu vstati / spomagal mu je z denarjem; si bo že kako spomagal
SSKJ²
spomeníca -e ž (í)
1. pisna izjava o kaki stvari, problemu z zahtevo, da se uredi, reši, namenjena vladi, politični oblasti: predložiti, sestaviti spomenico; podpisi na spomenici / protestna spomenica
2. polit. uradni spis ene vlade drugi, v katerem se obširneje obravnava kak problem; memorandum: nota in spomenica
3. dokument o priznanju za zasluge, delo: podelitev spomenice ob stoletnici Slovenske matice / partizanska spomenica 1941 spomenica organizatorjem ljudske vstaje in borcem narodnoosvobodilnega boja za delovanje, boj od 1941 do 1945; biti nosilec spomenice partizanske spomenice 1941
SSKJ²
spomeníčar -ja m (ȋ)
pog. nosilec partizanske spomenice 1941: prvoborci in spomeničarji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spomeník -a m (í)
kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo, določen dogodek: postaviti, zgraditi spomenik; bronast, kamnit, lesen spomenik; spomenik iz črnega marmorja; spomenik v obliki obeliska / odkriti spomenik / tu stoji spomenik slavnega pesnika, slavnemu pesniku / nagrobni spomenik; spomenik padlim vojakom / zakon o varstvu spomenikov; pren. v romanu je pisatelj postavil materi veličasten spomenik
// s prilastkom kulturna stvaritev, pomembno delo iz preteklosti: ta grad je spomenik renesančne umetnosti / arheološki, umetnostnozgodovinski spomeniki; glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen; rokopisni spomeniki
♦ lit. brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku
SSKJ²
spomeníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na spomenik: spomeniška dokumentacija; zbirati spomeniško gradivo / spomeniška vrednost hiše, vasi / spomeniška služba služba, ki skrbi za ohranjevanje, obnovitev, evidentiranje spomenikov; spomeniško varstvo
♦ um. spomeniška plastika
SSKJ²
spomeníškovárstven -a -o prid. (ȋ-ȃ)
nanašajoč se na spomeniško varstvo: spomeniškovarstveni zakoni / spomeniškovarstvena služba
SSKJ²
spomígniti -em dov. (í ȋ)
knjiž. z gibom izraziti kaj, opozoriti na kaj: spomignil mu je, naj počaka; skrivnostno sta si spomignila
SSKJ²
spomín -a m (ȋ)
1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl; ponesrečenec je izgubil spomin; uriti spomin / glasbeni, motorični spomin; vizualni spomin; spomin za številke / fotografski spomin sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani
2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti: v spominu se mu je vrstila podoba za podobo / izbrisati koga iz spomina pozabiti ga; priklicati (si) v spomin spomniti se; poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; ohraniti kaj v spominu zapomniti si; ta dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja / v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu
3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti: spomini ga težijo, vznemirjajo; jasen, neprijeten, vesel spomin / spomini segajo daleč nazaj; spomin na ta dogodek je še živ; vse to je zdaj samo še spomin; skupaj obujati spomine / navesti podatke po spominu / zgodovinski spomin ohranjeno védenje o preteklih dogodkih zgodovinske vrednosti
4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga: počastiti spomin na padle z enominutnim molkom; vznes.: oddolžiti se spominu umrlega; človek blagega spomina / v medmetni rabi, ob spominu na umrle slava njegovemu spominu
5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel: brati, izdati spomine; druga knjiga spominov
6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj: postaviti kip v spomin pesnika, pesniku, na pesnika; praznik v spomin na zmago / dobiti kaj v spomin, za spomin; posvetiti knjigo komu v spomin / kot posvetilo materi v spomin / v osmrtnicah v spomin
● ekspr. te hiše, palače so okamneli spomini nekdanjih časov ostanki, preostanki, ki spominjajo na nekdanje čase; v njegovih dogodivščinah ni nič spomina vredno kar bi si bilo vredno zapomniti; ostati zvest spominu in delu koga ravnati, delati tako, kot je kdo delal; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv
♦ etn. glas, znamenje, ki naznanja smrt v hiši ali v ožjem sorodstvu
SSKJ²
spomínček -čka m (ȋ)
nav. ekspr. stvar, izdelek za spomin, v spomin na koga ali kaj: z izleta je prinesel nekaj spominčkov / suhorobarski, turistični spominčki
● šalj. iz pretepa je odnesel nekaj spominčkov bušk, prask
SSKJ²
spomínčica -e ž (ȋ)
dlakava ali gola rastlina z navadno modrimi cveti v socvetjih: nabirati, trgati spominčice; oči, modre kot spominčice
♦ bot. redkocvetna spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora
SSKJ²
spomínčičast -a -o prid. (ȋ)
knjiž. po barvi podoben spominčici: spominčičasta ruta; ima spominčičaste oči
SSKJ²
spomínek -nka m (ȋ)
stvar, izdelek za spomin, v spomin na koga ali na kaj: izdelovati, kupovati spominke; prodajalna spominkov / turistični spominki / hraniti dragocene spominke na svoje prednike
SSKJ²
spomínjanje -a s (í)
glagolnik od spominjati: proces, sposobnost spominjanja / spominjanje na mladost / izšla je zbirka humorističnih spominjanj na otroštvo spominov
SSKJ²
spomínjati -am nedov. (í)
1. povzročati, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: to me spominja na nekdanje dni, star. nekdanjih dni; slika me bo povsod spominjala nanj / ekspr. njegova obleka je spominjala na boljše čase
2. delati, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spominjal jo je, kaj mora kupiti; ni ga rada spominjala na njegove dolžnosti / človeka spominjajo na njegov živalski izvor mnogi znaki in lastnosti / članek spominja na to, da se je treba pripraviti na setev opozarja
3. v zvezi z na biti tak, da se v zavesti povezuje z določenimi lastnostmi drugega: ti izrastki spominjajo na črve; ekspr. njegova soba spominja na brlog / to dekle me spominja na sestro
4. star. omenjati kaj, govoriti o čem: govornik je spominjal težke dni vojne; pisec spominja v članku velik mestni požar
    spomínjati se 
    1. imeti v zavesti kako predstavo, misel, podatek o preteklosti: spominjati se matere, zastar. na mater; ni se spominjal, kdaj je prišel domov; dobro, medlo, natančno, živo se spominjati koga / kot se spominjate, je mikroskop sestavljen iz več leč; odkar se spominjam, živi v tej hiši
    2. s premišljanjem obnavljati v spominu: polagoma se je spominjal, kaj so mu rekli / recite ji, da se je mnogokrat spominjam
    3. knjiž. praznovati, obhajati: čez nekaj dni se bomo spominjali obletnice zmage; letos smo se spominjali pisateljeve stoletnice
    spominjáje :
    spominjaje se vseh podrobnosti, je pripovedoval o svoji mladosti
    spominjajóč -a -e:
    spominjajoč se teh dogodkov, se je zasmejal; obleka, spominjajoča na vrečo
    spomínjan -a -o:
    dogodki, spominjani v knjigi, so resnični
SSKJ²
spomínkar -ja m (ȋ)
kdor izdeluje ali prodaja spominke: spominkarji so razstavili svoje izdelke in jih ponujali mimoidočim
// kdor zbira spominke: bil je strasten spominkar; zanimiva in dragocena zbirka spominkarja
SSKJ²
spomínkarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na spominkarje ali spominkarstvo: za prodajo so pripravili celo vrsto spominkarskih izdelkov; ogledati si spominkarsko razstavo / spominkarska industrija
SSKJ²
spomínkarstvo -a s (ȋ)
dejavnost spominkarjev: ukvarjati se s spominkarstvom
SSKJ²
spomínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na spomin:
a) spominske sposobnosti / spominsko obnavljanje / spominske igre
b) članek, napisan na podlagi spominskega gradiva / spominska literatura
c) spominska radijska oddaja / spominska knjiga knjiga za vpisovanje želja, namenjena lastniku v spomin; knjiga za vpisovanje podpisov, vtisov ob določenem dogodku, namenjena lastniku v spomin; odkriti, vzidati spominsko ploščo; spominska razstava; spominska soba soba z razstavljenimi predmeti, dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek; knjiž. spominska znamka priložnostna znamka; spominsko drevo drevo, vsajeno v spomin na kaj
♦ biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; etn. spominska pesem pesem v spomin nenadoma, v nesreči umrlemu; filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom
SSKJ²
spomlád -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi spómlad (ȃ)
star. pomlad: začetek spomladi / vsako spomlad se mu zdravje izboljša; na spomlad bomo začeli zidati ob koncu zime ali v začetku pomladi; v spomladi drevje ozeleni spomladi / ob morju je že spomlad
SSKJ²
spomladánček -čka m (á)
manjšalnica od spomladanec: spomladančki in jesenčki
SSKJ²
spomladánec -nca m (á)
spomladi rojena žival, zlasti prašič: spomladanci in jesenci
SSKJ²
spomladánji -a -e prid. (á)
star. pomladen, spomladanski: spomladanja noč / spomladanji čas
SSKJ²
spomladánski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na pomlad: hladna spomladanska noč / spomladanska pozeba; začelo se je spomladansko deževje / spomladanski plašč; spomladanska solata
// nav. ekspr. značilen za pomlad: čeprav je šele februar, je že pravo spomladansko vreme / obšlo ga je spomladansko razpoloženje veselo, razigrano
♦ agr. spomladanski dosevek; bot. spomladanska torilnica gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju, Omphalodes verna; šport. spomladanski kros
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spomláden -dna -o prid. (ȃ)
star. pomladen: spomladni meseci / začelo se je spomladno delo
SSKJ²
spomládi prisl. (ȃ)
v pomladanskem času: spomladi sejemo, jeseni spravljamo letino; letos, zgodaj spomladi; spomladi leta tisoč devetsto petinštirideset se je končala druga svetovna vojna
● preg. če spomladi grmi, se zima ponovi
SSKJ²
spómniti -im dov. (ọ̑)
1. povzročiti, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: ta predmet me zmeraj spomni na potovanje po Afriki
2. narediti, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spomniti koga na svojo željo; spomni me, da moram zvečer na sestanek / naj spomnim, da je delo nastajalo več let opozorim / star. nikdar ni spomnil besedice o njenem prejšnjem življenju rekel, omenil, spregovoril
    spómniti se 
    1. s premišljanjem obnoviti v spominu: ničesar se ne morem spomniti; rad se spomni svoje mladosti; poskušal se je spomniti, kako se pesem začne
    // z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: dolžni smo se spomniti tovarišev, ki so padli za svobodo; tesno mi je, kadar se spomnim nanjo; še vedno se ga radi spomnijo
    2. dobiti kako misel, idejo: spomnil se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; kadar se le spomni, si skuha to jed / počasi se bo že spomnil česa boljšega
    3. izkazati komu pozornost s čim: spomnili so se ga s člankom v občinskem časopisu; upam, da se me boš spomnil s kako razglednico / v oporoki se ga je spomnil s precejšnjo vsoto denarja; vsako leto se ga ob rojstnem dnevu lepo spomnijo
SSKJ²
spóna -e ž (ọ̑)
1. priprava za spenjanje: spona se je ukrivila, zlomila; povezati, speti s spono; jeklena, plastična spona / pasna spona zaponka; spone za vagone
// les. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti spono v tram / tesarska spona
// vrv, veriga:
a) s katero se kaj spne: spona na vozu se je utrgala
b) s katero se komu omeji gibanje, prostost: porezati, zrahljati ujetniku spone; spona na nogah je konja ožulila / imeti spone na rokah; biti v sponah / nadeti komu spone okove
2. ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost sploh: voda, rešena ledenih spon / administrativne, duhovne, politične spone; spone gospodarske zaostalosti
● ekspr. pretrgati, streti, zlomiti spone osvoboditi se; ekspr. stoletja smo bili v sponah smo bili nesvobodni
♦ adm. spona element stenografske pisave za povezovanje dveh tankih znakov; teh. vijačna, vzmetna spona
SSKJ²
sponášati -am nedov. (ȃ)
star. očitati1: sponaša mu hrano / sponašati komu malomarnost, nezvestobo
    sponášati se zastar.
    uspevati: govedo se ne sponaša posebno dobro; nekatere vrste sadja se sponašajo tudi v teh krajih
SSKJ²
spondêj -a m (ȇ)
lit. dvozložna stopica z dvema dolgima ali poudarjenima zlogoma: spondej v heksametru / ponarejeni spondej trohej s cezuro, ki se navadno uporablja namesto tretjega daktila v slovenskem (prevodnem) heksametru
SSKJ²
sponêsti -nêsem dov., sponésel sponêsla; sponesèn tudi sponešèn (é)
star. očitati1: ob priliki mu bo spet sponesel, kar mu je dal / sponesla mu je, da je grob
    sponêsti se zastar.
    uspeti: cepljenje trte se je sponeslo; to se mi ni sponeslo / krompir se je letos sponesel je dobro obrodil
SSKJ²
spongifórmen -mna -o prid. (ọ̑)
vet., navadno v zvezi bovina spongiformna encefalopatija ali goveja spongiformna encefalopatija nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka: primer bovine spongiformne encefalopatije [BSE]
SSKJ²
spongín -a m (ȋ)
biol. roževinasta beljakovina, katere vlakna tvorijo ogrodje pri nekaterih spužvah:
SSKJ²
spónka -e ž (ọ̑)
navadno manjša priprava za spenjanje: odpeti, zapeti sponko; pripeti si šal s sponko; speti liste papirja s sponko; bakrena, jeklena, kovinska sponka; sponka iz slonove kosti / lasna sponka; sponke za vrvi, žice; čevlji na sponke
♦ elektr. aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov; krokodilska sponka v obliki čeljusti za začasno električno povezavo; ozemljitvena sponka
SSKJ²
sponsor gl. sponzor
SSKJ²
spontán -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: spontani gibi; spontano veselje / presenetilo ga je njeno spontano vprašanje
// ki nastane sam od sebe, ne organizirano: nastajal je spontan odpor; spontano zbiranje pomoči / na prireditvi je bilo vse prisrčno, spontano / hipoteza o spontanem nastanku življenja
● spontan vžig snovi samovžig; knjiž. ta človek je zelo spontan sproščen, nenarejen, naraven
♦ med. spontani splav
    spontáno prisl.:
    gledalci so spontano zaploskali; spontano nastala skupina
SSKJ²
spontánost -i ž (ā)
lastnost, značilnost spontanega: spontanost gibov / spontanost pomoči / prepuščati se spontanosti / njegova dobra lastnost je spontanost, neprisiljenost
♦ soc. teorija spontanosti teorija, da lahko pride do naprednih družbenih sprememb samo po sebi, brez zavestnega delovanja ljudi, ki se zanje zavzemajo
SSKJ²
spontánski -a -o prid. (ā)
zastar. spontan: spontansko ravnanje
    spontánsko prisl.:
    spontansko nastati
SSKJ²
spónzor tudi spónsor -ja m (ọ̑)
kdor v reklamne namene gmotno podpira, omogoča kako dejavnost, izvedbo česa; pokrovitelj, podpornik: sponzorji radijske, televizijske oddaje; sponzor prireditve
SSKJ²
sponzoríranec -nca m (ȋ)
kdor je sponzoriran: sponzoriranec iz lokalnega okolja; srečanje sponzorirancev
SSKJ²
sponzoríranje -a s (ȋ)
glagolnik od sponzorirati: sponzoriranje kulture; multinacionalke pri sponzoriranju športnikov ubirajo inovativne pristope; sponzoriranje volilne kampanje; prošnja za sponzoriranje
SSKJ²
sponzorírati -am nedov. in dov. (ȋ)
gmotno podpirati, omogočati kako dejavnost, izvedbo česa v reklamne namene: podjetja so pripravljena sponzorirati predvsem prireditve po okusu širokih množic; sponzorirati šport in kulturo; delno, velikodušno sponzorirati
SSKJ²
spónzorski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sponzorje ali sponzorstvo: sponzorski denar; sponzorski prispevek k projektu; sponzorska pogodba; sponzorska sredstva
SSKJ²
spónzorstvo -a s (ọ̑)
dejavnost sponzorjev: športno sponzorstvo; različne oblike sponzorstva; prošnje za sponzorstvo je naslovil na več podjetij, pa so bili vsi odgovori negativni; sredstva za sponzorstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spopàd -áda m (ȁ á)
glagolnik od spopasti se:
a) preprečiti spopad med fanti; spopad v gostilni / spopad za naslov prvaka; spopad v ringu
b) udeležiti se spopada; na meji je prišlo do spopada; biti pripravljen na spopad; pasti v spopadu; hud, ekspr. krvav spopad; spopad z nasprotnikovimi enotami / spopad z letali, s tanki / svetovni spopad svetovna vojna; vojaški spopad
♦ voj. oborožen spopad spopad oboroženih sil ene države z oboroženimi silami države, ki napade
c) spopad v časopisu / besedni, idejni spopad
č) človekov spopad z okoljem; vsakodnevni spopad z življenjem
SSKJ²
spopádanje -a s (ā)
glagolnik od spopadati se: spopadanje s sovražnikovimi enotami / spopadanje zaradi različnih nazorov / spopadanje z negativnimi težnjami v družbi
SSKJ²
spopádati se -am se nedov. (ā ȃ)
1. uporabljati silo drug proti drugemu z namenom
a) obvladovati, onesposabljati koga: fantje se radi spopadajo; spopadati se s koli
b) uničevati, onesposabljati nasprotnika: spopadati se z nasprotnikovimi enotami; že več dni se spopadajo / spopadati se s tanki
// s takimi dejanji skušati doseči kaj, priti do česa: spopadati se za blago, plen / golobi se spopadajo za zrnje
2. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati drug proti drugemu: voditelja strank se pogosto spopadata; spopadati se s predstojnikom; javno se spopadati
3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi s s, z prizadevati si rešiti, odpraviti kaj težavnega, neprijetnega: s temi težavami, vprašanji se spopada vsak dan / spopadati se s predsodki, z negativnimi težnjami
    spopadajóč se -a -e:
    spopadajoče se struje
SSKJ²
spopáden -dna -o prid. (ā)
nanašajoč se na spopad: spopadno območje / za konferenco je bilo značilno spopadno ozračje
SSKJ²
spopadljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) spopada: spopadljiv človek; vedno je bil spopadljiv / zastar. spopadljiv pes popadljiv
SSKJ²
spopásti se -pádem se dov., stil. spopàl se spopála se (á ā)
1. uporabiti silo drug proti drugemu z namenom
a) obvladati, onesposobiti koga: fantje so se spopadli; užalil ga je, zato sta se spopadla; spopasti se s koli / petelina sta se spopadla
b) uničiti, onesposobiti sovražnika: četa se je spopadla s sovražnikom; na meji so se spopadli / spopasti se z letali
// s takim dejanjem poskušati doseči kaj, priti do česa: spopadla sta se za dekle / psi se spopadejo za kost
2. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopiti drug proti drugemu: stranki sta se na zborovanju spopadli; spopadla sta se v časopisu; javno se spopasti
3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi s s, z začeti reševati, odpravljati kaj težavnega, neprijetnega: spopasti se s problemom, težavami; spopasti se s šovinizmom / spopasti se z debelostjo; spopasti se z obsežnim gradivom začeti ga pregledovati, proučevati; spopasti se z življenjem
    spopásti zastar.
    popasti1: spopasti koga za lase / jeza jih je spopadla
SSKJ²
spopolniti ipd. gl. izpopolniti ipd.
SSKJ²
spoprijateljíti se -ím se in spoprijáteljiti se -im se dov.(ī í; ȃ)
skleniti prijateljsko razmerje: otroci so se kmalu spoprijateljili; spoprijateljiti se s tujcem
    spoprijateljíti, in spoprijáteljiti knjiž.
    povzročiti prijateljsko razmerje: skupno delo jih je spoprijateljilo
SSKJ²
spoprijázniti se -im se dov. (á ȃ)
sprijazniti se: spoprijazniti se z dejstvi, ločitvijo; z vsem se je treba spoprijazniti / star. z vaščani se je tujec kmalu spoprijaznil spoprijateljil
SSKJ²
spoprijèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od spoprijeti se: v spoprijemu s fanti je dobil nekaj bušk / spoprijem z nasprotnikom / spoprijem s problemi; trd spoprijem z resničnostjo
SSKJ²
spoprijémati se -am se tudi -ljem se nedov. (ẹ̑) nav. ekspr.
1. spopadati se: fantje se spet spoprijemajo / spoprijemati se s sovražnikovimi letali
2. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi s s, z prizadevati si reševati, odpravljati kaj težavnega, neprijetnega: komisija se mora spoprijemati s številnimi problemi, vprašanji / vsak dan se spoprijema s težkim delom; spoprijemati se z življenjem
SSKJ²
spoprijéti se -prímem se dov., spoprijél se; nam. spoprijét se in spoprijèt se (ẹ́ í)
1. nav. ekspr. spopasti se: fantje so se spoprijeli; spoprijel se je s sošolcem / vojski sta se spoprijeli; na meji so se spet spoprijeli / javno sta se spoprijela zaradi zemlje
2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi s s, z prizadevati si rešiti, odpraviti kaj težavnega, neprijetnega: spoprijeti se s problemom, težavami / spoprijeti se z delom; spoprijeti se z matematiko; gasilci so se spoprijeli z ognjem so začeli gasiti; alpinisti so se spoprijeli s steno so začeli plezati po steni; že kot otrok se je moral spoprijeti s težkim življenjem
3. star. prijeti drug drugega za roke: dekleta so se spoprijela v kolo / spoprijeti se za roke
SSKJ²
spòr spôra m (ȍ ó)
stanje, ko se kdo s kom spre: spor nastane, se začne, ekspr. se vname; izogibati se sporom; poravnati, rešiti spor; poseči v spor; hudi, neprijetni spori; mejni spor; spor zaradi dediščine; spori med državami / filozofski, politični spor / biti v sporu s kom
// pravn. stanje, ki nastane s tem, da stranki v postopku pred sodiščem, pristojnim organom uveljavljata različno stališče o čem: s tožbo sprožiti spor / kompetenčni spor; upravni, ustavni spor / pravni spor
● knjiž. spor med hotenjem in nemočjo nasprotje, konflikt; knjiž. jabolko spora stvar, ki je vzrok spora
SSKJ²
spóra -e ž (ọ̑)
1. bot. celica za nespolno razmnoževanje; tros: mahovi, praproti se razmnožujejo s sporami
2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija: uničevati spore
♦ med., vet. spore vraničnega prisada
SSKJ²
sporádičen -čna -o prid.(á)
ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih: sporadični primeri griže / akcije za izboljšanje onesnaženega zraka so žal samo sporadične; sporadične pošiljke hrane
    sporádično prisl.:
    bolezen se lahko pojavi sporadično
SSKJ²
sporádičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost sporadičnega: sporadičnost pojavov / sporadičnost preizkušanja trdnosti
SSKJ²
sporángij -a m (á)
bot. organ, v katerem nastajajo trosi; trosovnik
SSKJ²
sporazúm -a m (ȗ)
dejstvo, da se z dogovarjanjem pride do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: doseči, skleniti sporazum; kršiti, razveljaviti sporazum; gospodarski, politični, vojaški sporazum; pisni, ustni sporazum / med njima je tih sporazum; to je naredil v sporazumu z ravnateljem / delni sporazum pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih; samoupravni sporazum nekdaj samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; sporazum o medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju
// dokument, ki izraža tako dejstvo: objaviti sporazum; zbrali so se vsi podpisniki sporazuma
♦ ekon. klirinški sporazum; pravn. ratificirati sporazum; gentlemanski sporazum med državniki, diplomati ali gospodarstveniki, ki obvezuje stranke moralno, ne pa tudi pravno; zgod. osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju
SSKJ²
sporazúmarski -a -o prid. (ȗ)
nav. slabš. ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: sporazumarski politik / kritika sporazumarskih nazorov
SSKJ²
sporazúmarstvo -a s (ȗ)
nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: očitati komu sporazumarstvo / boriti se proti sporazumarstvu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sporazumáški -a -o prid. (á)
nav. slabš. ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: sporazumaški človek / sporazumaška politika
SSKJ²
sporazumáštvo -a s (ȃ)
nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: oportunistično, neznačajno sporazumaštvo / boril se je proti njegovemu sporazumaštvu z buržoazijo
SSKJ²
sporazúmen -mna -o prid.(ú ū)
nanašajoč se na sporazum: sprejeti sporazumni predlog skupne komisije / sporazumna rešitev vprašanja; sporazumno urejanje mednarodnih sporov / bil je sporazumen z njenim odhodom soglašal je; sosednja država je bila sporazumna s tako odločitvijo
    sporazúmno prisl.:
    sporazumno z materjo so preuredili hišo
    ♦     pravn. razvezati se sporazumno
SSKJ²
sporazuméti se -úmem se dov., sporazúmel se tudi sporazumèl se in sporazumél se; sporazúmljen (ẹ́ ȗ)
1. z dogovarjanjem priti do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: sporazumeli so se za ceno; sporazumeti se s kom o spornih vprašanjih
2. izmenjati, posredovati misli, informacije: sporazumeti se v angleščini / sporazumela sta se kar s pogledi, z rokami
SSKJ²
sporazumeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sporazumevanje: sporazumevalni postopek / sporazumevalni jezik
SSKJ²
sporazumévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od sporazumevati se: sporazumevanje za ceno, o ceni / jezik je sredstvo sporazumevanja; praktično sporazumevanje vsakdanje sporazumevanje o praktičnih zadevah; sporazumevanje z besedami, s kretnjami / pol leta sta preživela v dobrem sporazumevanju v soglasju, razumevanju
SSKJ²
sporazumévati se -am se nedov. (ẹ́)
1. z dogovarjanjem prihajati do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: sporazumevati se za cene; državi sta se sporazumevali o novi pogodbi
2. izmenjavati, posredovati misli, informacije: zaradi prevelikega hrupa se nista mogla sporazumevati; sporazumevati se v tujem jeziku / mravlje se sporazumevajo s tipalnicami / dobro sta se sporazumevala se ujemala, se razumela
    sporazumevajóč -a -e:
    sporazumevajoč nasmeh
SSKJ²
sporazúmljenje -a s (ȗ)
star. sporazum: sporazumljenje z nasprotniki / sporazumljenje med njima ni mogoče
// razumevanje: poslovila sta se v najlepšem sporazumljenju
SSKJ²
sporazumljeválen -lna -o prid. (ȃ)
star. sporazumevalen: sporazumljevalni jezik med njima je francoščina
SSKJ²
sporazúmnost -i ž (ú)
knjiž. z dogovorom doseženo stanje medsebojnega razumevanja, sodelovanja: živeti s kom v sporazumnosti / po dolgem pregovarjanju je prišlo med njima do sporazumnosti / njegove besede je sprejel z vso sporazumnostjo z vsem razumevanjem
SSKJ²
spôrček -čka m (ō)
ekspr. manjšalnica od spor: poravnati sporček z znancem
SSKJ²
sporêči se -rêčem se dov., sporêci se sporecíte se; sporékel se sporêkla se (é)
z besedami, navadno ostrimi, izraziti medsebojno nesoglasje, nasprotovanje: fantje se večkrat sporečejo in stepejo; sporekla sta se zaradi otrok; sporeči se za nepomembne reči, ekspr. za prazen nič; sporeči se z možem; hudo, malo, zelo, ekspr. do smrti se sporeči
SSKJ²
sporèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota: napovedati spored; gledališče je delo uvrstilo v svoj spored; radijski, televizijski spored; spored tekmovanja
// kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: gledati, poslušati spored; cirkuški spored ga je dolgočasil / prvi, drugi radijski spored
// s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v gledališču je na sporedu slovenska drama; ob dvanajstih bo na sporedu oddaja o kmetijstvu / film so morali umakniti s sporeda
2. besedilo, zapis takega skupka del, nastopov, oddaj: prebrati kinematografski, radijski spored / kupiti gledališki spored / čeprav je bilo njegovo ime napisano v sporedu, ni nastopil
SSKJ²
sporéden -dna -o prid. (ẹ̄)
1. vzporeden: sporedne poti / sporedni umetnostni tokovi / knjiž. sporedna izdaja knjige v nemškem in slovenskem jeziku istočasna
2. star. postranski, obroben, nepomemben: sporedne, nebistvene napake / stvar je sporednega pomena
    sporédno prisl.:
    sporedno izdati zbirko novel in pesmi; postelja je stala sporedno z mojo
SSKJ²
sporedíti -ím dov., sporédil; sporejèn (ī í)
star. vzporediti: pognal je konja, da ga je sporedil z njegovim / sporediti pesem z drugimi
SSKJ²
sporédnica -e ž (ẹ̑)
star. vzporednica: v njenem življenju je iskal sporednice s svojim / hodil sem v peti a razred, prijatelj pa v sporednico v paralelko
SSKJ²
sporédnost -i ž (ẹ̄)
vzporednost: sporednost črt / sporednost dogodkov
SSKJ²
sporêjati -am nedov. (é)
star. vzporejati: sporejati korake / sporejati odgovore
SSKJ²
sporèk -éka m (ȅ ẹ́)
glagolnik od sporeči se: zaradi sporeka že dolgo ne govorita / med njima je prišlo do sporeka
SSKJ²
sporékati se -am se nedov. (ẹ̑)
z besedami, navadno ostrimi, izražati medsebojno nesoglasje, nasprotovanje: vedno se sporeka z menoj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spóren1 -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. ki zaradi določene lastnosti povzroča spor: sporna zadeva; sedanja meja je sporna / sporna trditev, zahteva
2. publ. dvomljiv, negotov: uspeh akcije je zelo sporen / sporna kakovost
SSKJ²
spóren2 -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na spor: sporni predmet
♦ pravn. sporni postopek pravdni postopek
SSKJ²
sporíš -a m (í)
bot. rastlina z razraslim steblom in drobnimi vijoličastimi cveti v dolgih klasih, Verbena: nabirati sporiš / navadni sporiš
SSKJ²
spórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost spornega, dvomljivega: spornost trditve
SSKJ²
sporóčanje -a s (ọ́)
glagolnik od sporočati: sporočanje novic, pozdravov; sporočanje po radiu, telefonu; oblike sporočanja / govorno, pisno, ustno sporočanje
SSKJ²
sporóčanjski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na sporočanje: faze sporočanjskega procesa; otroku je sporočanjska potreba prirojena; razvijanje sporočanjske sposobnosti / sporočanjski položaj, vzorec; sporočanjska izmenjava
SSKJ²
sporóčati -am nedov. (ọ́)
delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani: sporočati novice, podatke; sporočati nasprotniku uradne skrivnosti; sporočati po radiu, telefonu; v pismu mu sporoča, da je odpotoval / sporočati svoje odločitve, stališča / sporočati komu pozdrave; v uradnih dopisih sporočamo vam, da smo prejeli vaš dopis; v osmrtnicah sporočamo žalostno vest, da je umrla naša mama / kaj nam sporoča to umetniško delo
SSKJ²
sporočeválec -lca [sporočevau̯ca tudi sporočevalca] m (ȃ)
knjiž. kdor kaj sporoča: sporočevalec in naslovnik
SSKJ²
sporočeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sporočanje: sporočevalni namen besedila / sporočevalno sredstvo
SSKJ²
sporočílce -a s (ī)
ekspr. manjšalnica od sporočilo: napisati kratko sporočilce / poslati sporočilce
SSKJ²
sporočílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sporočilo ali sporočanje: sporočilna jasnost / sporočilna sposobnost / sporočilna vloga jezika; sporočilna vrednost književnega dela
● publ. novi sporočilni mediji radio, televizija
SSKJ²
sporočílnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost sporočilnega: sporočilnost filma, romana
SSKJ²
sporočílo -a s (í)
1. kar se o določeni stvari sporoči: sporočilo ga je vznemirilo; dobiti, napisati sporočilo; kratko, veselo, zaupno sporočilo; sporočilo javnosti; sporočilo o dogodku; sporočilo po radiu, v časopisu; oddajanje, posredovanje sporočil; stil, vsebina sporočila / diplomatsko, vojaško sporočilo; pisno, ustno sporočilo; poslovno, šifrirano, telefonsko sporočilo / poslati sporočilo sporočiti / listek s sporočilom / vreči sporočilo v nabiralnik
2. navadno s prilastkom kar sporoča, izraža kako (umetniško) delo: v teh slikah je težko najti kako sporočilo; idejno, moralno sporočilo filma, romana
3. star. izročilo: ohranjati sporočilo; književno sporočilo zamejskih Slovencev / ustno sporočilo
● zastar. narediti zadnje sporočilo oporoko
SSKJ²
sporočítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od sporočiti: sporočitev naslova
SSKJ²
sporočíti -ím dov., sporóčil (ī í)
narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznani: sporočiti novico, podatke; sporočil je, da odpotuje v soboto; sporočiti po radiu, telefonu; v pismu mu je sporočila, kako se je to zgodilo; pisno, uradno sporočiti
    sporočèn -êna -o:
    preveriti sporočene podatke; sporočeno je bilo, da ne pridejo
SSKJ²
sporočljív -a -o prid. (ī í) knjiž.
1. ki se da sporočiti: obvestilo danes ni sporočljivo / sporočljiva izkušnja
2. sposoben sporočiti: tako pisanje je premalo sporočljivo
SSKJ²
sporofít -a m (ȋ)
bot. nespolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom, nespolni rod: gametofit in sporofit
SSKJ²
sposóben -bna -o prid., sposóbnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za dobro opravljanje kake dejavnosti: sposoben človek, strokovnjak; ni sposoben opravljati svoje funkcije; za to delo bi moral biti sposobnejši; kot ravnatelj ni sposoben
// ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za opravljanje kake dejavnosti sploh: za vojaško službo sposobni fantje; za življenje sposobna bitja / zaradi razburjenja ni sposoben normalno presojati / ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe; snovi, sposobne vpijati vlago / kreditno sposoben ki glede na svoje dohodke, premoženje lahko najame kredit
2. ki si lahko hitro, brez večjega napora pridobi potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: sposoben delavec, učenec / čutil se je sposobnega za študij filozofije / biti sposoben prilagoditi se novemu okolju
3. ki ima določene značajske lastnosti, navadno za opravljanje slabih, nesprejemljivih dejanj: ta človek je vsega sposoben; sposoben je narediti kakršnokoli hudobijo
♦ pravn. poslovno sposoben ki lahko samostojno sklepa pravne posle; pravdno, oporočno sposoben; sam.: sposobni uspejo
SSKJ²
sposóbnež -a m (ọ̑)
ekspr. sposoben človek: za tako delo so potrebni sposobneži
SSKJ²
sposóbnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost, potrebna za opravljanje kake dejavnosti: imeti, pridobiti kako sposobnost; poznam njegove sposobnosti; prilagoditi pouk sposobnostim učencev / tedaj je pokazal svoje sposobnosti; to presega moje sposobnosti / delovna, strokovna, vozniška sposobnost; duševne, telesne sposobnosti; pridobljene, prirojene sposobnosti / povečati proizvodne sposobnosti tovarne / kreditna sposobnost lastnost osebe, podjetja, ustanove, da glede na svoje dohodke, premoženje lahko najame kredit; plačilna sposobnost lastnost osebe, podjetja, ustanove, da glede na svoje dohodke, premoženje lahko (redno) opravlja plačila, odplačuje kredit(e)
♦ fiz. adsorpcijska sposobnost oglja; fot. ločilna sposobnost filma sposobnost filma glede na to, kako goste črte se na njem še razločujejo; pravn. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle; pravna sposobnost sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sposóbnosten -tna -o prid.(ọ́)
nanašajoč se na sposobnost: sposobnostne razlike / opraviti sposobnostni izpit, preizkus; sposobnostni testi
    sposóbnostno prisl.:
    sposobnostno povprečen
SSKJ²
sposoditi ipd. gl. izposoditi ipd.
SSKJ²
spostavítev -tve ž (ȋ)
vzpostavitev: spostavitev telefonske zveze / spostavitev dobrih odnosov
SSKJ²
spostáviti -im dov. (á ȃ)
vzpostaviti: spostaviti telefonsko zvezo / spostaviti dobre odnose / po dveh letih so komisijo spet spostavili
SSKJ²
spostávljati -am nedov. (á)
vzpostavljati: spostavljati telefonske zveze / spostavljati prejšnje stanje
SSKJ²
spostiti gl. izpostiti
SSKJ²
spošéviti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. skriviti, spačiti: kap mu je spoševila del obraza
SSKJ²
spoštljív -a -o prid., spoštljívejši (ī í)
ki ima, kaže spoštovanje: ta človek je zelo spoštljiv; spoštljiv do staršev, učitelja / spoštljiv glas, pogled; njegove besede so bile spoštljive / spoštljiv naslov
● ekspr. stati v spoštljivi razdalji v razdalji, ki jo zahteva spoštovanje, previdnost; ekspr. v banki ima naloženo spoštljivo vsoto denarja (zelo) veliko; evfem. zdaj je že v spoštljivih letih star, starejši
    spoštljívo prisl.:
    spoštljivo govoriti
SSKJ²
spoštljívost -i ž (í)
lastnost spoštljivega človeka: ugaja ji njegova spoštljivost / v pogledih je bilo videti spoštljivost / narediti kaj iz spoštljivosti do koga / dogodka se spominja z vso spoštljivostjo
SSKJ²
spoštoválec -lca [spoštovau̯ca tudi spoštovalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj spoštuje: imeti veliko spoštovalcev in prijateljev / pesnikovi spoštovalci so priredili ob obletnici njegove smrti literarni večer / prebivalci tega mesta so veliki spoštovalci likovne umetnosti ljubitelji
SSKJ²
spoštovánje -a s (ȃ)
1. zelo pozitiven odnos do koga zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: čutiti, izgubiti spoštovanje do starejših, voditeljev; z besedami, dejanji izkazati komu dolžno, veliko spoštovanje; z delom si pridobiti spoštovanje / imeti, uživati spoštovanje; narediti iz spoštovanja; govoriti o čem s spoštovanjem / publ., kot vljudnostna fraza sprejmite izraze mojega spoštovanja / v meščanskem okolju, kot pozdrav moje spoštovanje / v pismih s spoštovanjem; kot vljudnostna fraza na koncu pisma z odličnim spoštovanjem
// ekspr., navadno v zvezi vreden spoštovanja izraža, da je koga ali kaj vredno upoštevati: tak nasprotnik je vreden vsega spoštovanja; njegova odločnost je spoštovanja vredna
2. upoštevanje, izpolnjevanje: spoštovanje dogovorov, predpisov, rokov
SSKJ²
spoštováti -újem nedov. (á ȗ)
1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: spoštuje očeta, starejše; spoštovati koga zaradi njegove poštenosti, pravičnosti; vsak človek bi se moral spoštovati tudi sam / spoštovati delo, marljivost
2. upoštevati, držati se: spoštovati dogovor, pravila, zakone / vedno spoštuje njene želje / spoštovati ozemeljsko nedotakljivost države; spoštovati svobodo odločanja
● spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se
    spoštujóč -a -e:
    spoštujoč njegove besede, je naredila, kakor je naročil
    spoštován -a -o:
    spoštovan človek, strokovnjak; povsod, splošno spoštovan / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in gledalci; sam.:, v vljudnostnem nagovoru kaj lahko naredim za vas, spoštovani
SSKJ²
spót -a m (ọ̑)
publ. navadno reklami namenjena krajša, vsebinsko zaključena enota zlasti televizijskega programa: prikazovati spote / reklamni spot
SSKJ²
spotakljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. neprimeren, nespodoben: spotakljiva pesem, slika; spotakljiva tema / spotakljiva trditev / moralno, politično spotakljiv
    spotakljívo prisl.:
    spotakljivo govoriti; sam.: v opisu ni nič spotakljivega
SSKJ²
spotakníti in spotákniti -em dov. (ī á)
povzročiti, da se kdo pri hoji, teku zadene ob nastavljeno nogo, predmet: spotakniti nasprotnega igralca, sošolca; spotakniti koga z nogo, s palico
    spotakníti se in spotákniti se
    1. pri hoji, teku z nogo zadeti ob kaj: deklica se je spotaknila in padla; spotakniti se ob kamen, štor / konj se je v diru spotaknil / s smiselnim osebkom v dajalniku na stezi se mu je spotaknilo; pren., ekspr. v svojem prizadevanju se je večkrat spotaknil
    2. ekspr., navadno v zvezi z ob, nad izraziti svoje nezadovoljstvo, slabo mnenje o kom, čem: v članku se je spotaknil ob nekatere besede; ženske so se spotaknile ob njeno obleko, nad njeno frizuro; večkrat se je spotaknil obenj; ni storil nič takega, ob kar bi se kdo mogel spotakniti
    3. ekspr. narediti moralno neprimerno dejanje: samo enkrat se je spotaknil, pa mu nočejo pomagati / vsi so jo zalezovali, ni čudno, da se je spotaknila
    ●     ekspr. povsod se človek spotakne ob kak tabu, kako težavo naleti nanj, nanjo; ekspr. ob tej besedi se pri branju zmeraj spotakne se mu zatakne
SSKJ²
spotegníti in spotégniti -em dov. (ī ẹ́)
star. iztegniti: spotegniti noge / spotegnil je vrat, da bi bil večji; spotegniti se po pogradu
● star. spotegniti usta v šobo našobiti
    spotegníti se in spotégniti se
    1. raztegniti se, podaljšati se: kolona se je spotegnila čez vso vas / ob tej novici se mu je obraz spotegnil
    2. zrasti: čez počitnice se je spotegnil
    spotégnjen -a -o:
    spotegnjen obraz; vas je spotegnjena
SSKJ²
spotégnjenec -nca m (ẹ́)
knjiž. dolgin: mimo je prišel spotegnjenec s prekratkimi hlačami
SSKJ²
spotegováti -újem nedov. (á ȗ)
star. iztegovati: spotegovati noge / spotegovati vrat
    spotegováti se 
    raztegovati se, daljšati se: kolona se je začela spotegovati / plamen se je spotegoval v višino
SSKJ²
spotekniti gl. spotakniti
SSKJ²
spóten -tna -o prid. (ọ̑)
zastar. poten1: spotne ovire / spotni spomini spomini s poti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spóti in s póti tudi spotí in s potí prisl., piše se narazen (ọ́; ȋ)
1. izraža umik, odmik, da ni ovirano gibanje: spravil je zaboje s poti / v medmetni rabi s poti, pijanec
● iti komu s poti umakniti se mu; ekspr. spraviti koga s poti ubiti, umoriti ga; onemogočiti ga
2. star., v povedni rabi predaleč vstran: morala bi iti v trgovino, pa ji je bila s poti; prim. pot4
SSKJ²
spotík -a m (ȋ)
glagolnik od spotakniti se: vsak spotik na nevarni poti bi bil usoden / spotiki in padci v življenju
SSKJ²
spotíka -e ž (ȋ) ekspr.
1. izražanje nezadovoljstva, slabega mnenja o kom, čem: boji se zamere in spotike; poročila se je in bilo je konec spotike / to je nekaterim v spotiko
2. kar vzbuja nezadovoljstvo, slabo mnenje: popivanje je veljalo za veliko spotiko / bil je spotika v družini / kamen spotike
● ekspr. biti spotika odkritosrčnemu pogovoru ovira; ekspr. govoriti brez spotike brez zatikanja, gladko
SSKJ²
spotíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od spotikati: spotikanje sošolcev / spotikanje ob kamenje / preprečiti javno spotikanje
SSKJ²
spotíkati -am nedov. (ȋ)
povzročati, da se kdo pri hoji, teku zadene ob nastavljeno nogo, predmet: rad je spotikal sošolce; spotikali so se med seboj
    spotíkati se 
    1. pri hoji, teku z nogo zadevati ob kaj: spotikati se ob kamenje, korenine; na gozdni stezi so se spotikali / ekspr. noge so se spotikale od utrujenosti
    // ekspr. spotikajoč se iti: pod težkimi bremeni so se spotikali v breg
    2. ekspr., navadno v zvezi z ob, nad izražati svoje nezadovoljstvo, slabo mnenje o kom, čem: spotikali so se ob njeno vedenje, nad izgubljanjem časa; ob vsakega se spotika; vsi se spotikajo nad njeno lahkomiselnostjo
    ●     ekspr. pri govorjenju se spotika se mu zatika; ekspr. v življenju se je spotikal in padal delal manjše napake, moralno neprimerna dejanja
    spotikáje :
    spotikaje sošolca, je še sam padel; težko so ga nosili, spotikaje se skozi gozd
    spotikajóč -a -e:
    hropeč in spotikajoč se je stopal dalje
SSKJ²
spotikljáj stil. spotíkljaj -a m (ȃ; ȋ)
1. majhen spotik: vsak spotikljaj na nevarni poti je lahko usoden
2. ekspr. manjša napaka, narejena zlasti zaradi nepazljivosti, površnosti: v prvem dejanju je naredil več spotikljajev / recitirati brez spotikljaja brez zatikanja, gladko / moralni spotikljaji
SSKJ²
spotikljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. neprimeren, nespodoben: spotikljive zgodbe; spotikljivo vedenje / spotikljivo pravilo
● zastar. ljudje tu niso spotikljivi se ne spotikajo ob kaj, nad čim
    spotikljívo prisl.:
    spotikljivo govoriti
SSKJ²
spotíti -ím dov., spótil (ī í)
povzročiti, da postane kdo poten, znojen: hoja ga je spotila
    spotíti se 
    1. postati poten, znojen: bolnik se je spotil; od zadrege se je spotil
    // izločiti veliko potu: telo se mora spotiti
    2. nav. ekspr. na svojem površju narediti kapljice: stene v kuhinji so se spotile / sadje se spoti
    spotèn -êna -o:
    spoten konj; ves spoten je prišel domov; 
prim. izpotiti
SSKJ²
spótjo in s pótjo tudi spotjó in s potjó prisl. (ọ̑; ọ́)
spotoma, gredoč: spotjo se lahko oglasiš pri nas / spotjo se je premislil in se vrnil; prim. pot4
SSKJ²
spótom tudi s pótom prisl. (ọ̄)
zastar. spotoma, gredoč: spotom se je oglasil pri znancu; prim. pot1
SSKJ²
spótoma prisl. (ọ̄)
1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre: kruh in mleko je kupila spotoma; spotoma poglej, če so naši doma / šel je za njo in se spotoma oblačil med potjo, med hojo / v povedni rabi ko greš na postajo, stopi na pošto, je prav spotoma ob poti, blizu
2. ekspr. z lahkoto, brez težav: članek je kar spotoma napisal
3. nar. takoj: kar mu naročiš, vse spotoma pozabi
SSKJ²
spôtovski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na spot: režiser spotovskih filmov; spotovska montaža, tehnika / spotovska estetika
SSKJ²
spôved -i ž (ȏ)
rel. obred v Katoliški cerkvi, pri katerem vernik pove svoje grehe duhovniku in jih obžaluje z namenom dobiti odvezo: opraviti spoved; iti k spovedi in obhajilu; pripraviti se na spoved; povedal je vse kot pri spovedi / očitna spoved molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo; prva, velikonočna spoved; (sveta) spoved četrti od sedmih zakramentov; pren., ekspr. s sinom sta imela dolgo spoved; prim. izpoved
SSKJ²
spovédanec -nca m (ẹ̑)
rel. kdor je spovedan: naložiti spovedancu pokoro; spovednik in spovedanec
SSKJ²
spovédanka -e ž (ẹ̑)
rel. ženska, ki je spovedana: spovedanka je priznala in obžaluje svoj greh
SSKJ²
spovédati spovém dov. (ẹ́)
1. rel. poslušati grehe vernika, mu naložiti pokoro in dati odvezo: duhovnik je bolnika spovedal in obhajal
2. ekspr. ošteti, ozmerjati: hudo, pošteno ga je spovedala
    spovédati se 
    1. rel. povedati duhovniku svoje grehe in jih obžalovati z namenom dobiti odvezo: spovedal se je in šel k obhajilu; pred smrtjo se je spovedal / spovedati se svojih grehov
    2. ekspr. povedati vse, kar človeka vznemirja: iskal je človeka, ki bi se mu spovedal; naj se odkrito spovem, da sem včasih slabo mislil o tebi
    spovédan -a -o:
    umrl je spovedan; 
prim. izpovedati
SSKJ²
spôveden -dna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na spoved: spovedna priprava / spovedni listek nekdaj potrdilo o opravljeni spovedi; spovedni obrazec; spovedna jurisdikcija ali spovedna oblast pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe; spovedna molčečnost dolžnost spovednika molčati o vsem, kar je slišal pri spovedi; prim. izpoveden
SSKJ²
spovedníca -e ž (í)
rel. omari podoben pregrajen prostor za spovednika in spovedanca: poklekniti v spovednico; okence spovednice
SSKJ²
spovedník -a m (í)
rel. duhovnik, ki spoveduje: spovednik da odvezo, naloži pokoro; bil je njegov stalni spovednik; zaupal mu je vse kot spovedniku
SSKJ²
spovedováti -újem nedov. (á ȗ)
1. rel. poslušati grehe vernika, mu nalagati pokoro in dajati odvezo: spovedovati romarje; vsak dan spoveduje
2. ekspr. oštevati, zmerjati: ko sta bila sama, ga je začel spovedovati
    spovedováti se rel.
    pripovedovati duhovniku svoje grehe in jih obžalovati z namenom dobiti odvezo: redno se spoveduje; pripovedovala je vse tako odkrito, kot bi se spovedovala / spovedovati se svojih grehov
    spovedujóč -a -e:
    spovedujoč se svojih grehov; spovedujoči duhovnik; 
prim. izpovedovati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spovítek -tka m (ȋ)
star. nedonošenček: spovitek je umrl
● knjiž. spovitek domišljije izrodek
SSKJ²
spovíti -víjem dov. (í)
star. prezgodaj roditi: zaradi napornega dela je spovila / spoviti otroka
// roditi sploh: spovila mu je deklico
SSKJ²
spovítje -a s (ȋ)
star. prezgodnji porod: zaradi nesreče je prišlo do spovitja
SSKJ²
spovráčanje -a s (ā)
glagolnik od spovračati: spovračanje hrane / spovračanje bolezni
SSKJ²
spovráčati -am nedov. (ā ȃ)
star. izmetavati iz želodca; bruhati: glava ga boli in spovrača
    spovráčati se 
    povračati se: bolezen se spovrača / vedno znova se mu spovrača misel na dom / rad se spovrača domov se vrača
    spovračajóč -a -e:
    spovračajoča se pomlad
SSKJ²
spovréči -vŕžem dov., spovŕzi spovŕzite in spovrzíte; spovŕgel spovŕgla (ẹ́ ȓ)
vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod; izvreči: krava, svinja spovrže
SSKJ²
spovrníti se in spovŕniti se -em se dov. (ī ŕ)
star. povrniti se: bolezen se je spovrnila / živo se mu je spovrnilo občutje iz mladosti
SSKJ²
spozába tudi izpozába -e ž (ȃ)
glagolnik od spozabiti se: oprostiti komu spozabo; to je storil v trenutku spozabe / očitali so ji spozabo s tujcem
SSKJ²
spozabíti se in spozábiti se -im se tudi izpozabíti se in izpozábiti se -im se dov. (ī á)
ne narediti v skladu z določenimi normami, moralnimi načeli: skoraj bi se spozabil in ga udaril; v jezi se večkrat spozabi in zakolne / spozabiti se nad kom; spozabiti se v besedah; ekspr. spozabil se je z drugo imel ljubezenske, spolne odnose
SSKJ²
spozábljati se -am se tudi izpozábljati se -am se nedov. (á)
ne ravnati v skladu z določenimi normami, moralnimi načeli: kadar je pijan, se spozablja; pred materjo se ne spozablja in ne preklinja / spozabljati se nad kom; spozabljati se v besedah; ekspr. spozablja se z vsakim moškim ima ljubezenske, spolne odnose
● zastar. vedno se spozablja, kdaj ima god pozablja
SSKJ²
spozábljenje tudi spozabljênje -a s (á; é)
glagolnik od spozabiti se: odpustila mu je spozabljenje; trenutki spozabljenja
SSKJ²
spozabljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. ki se (rad) spozablja: spozabljiv moški
● zastar. star človek je spozabljiv pozabljiv
SSKJ²
spoznánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od spoznati: spoznanje napak; znanost je pot k spoznanju resnice / čutno, intuitivno, razumsko spoznanje / meje človeškega spoznanja sposobnosti spoznati kaj sploh / imeti dar za spoznanje bolezni
2. kar kdo v zvezi s kom, čim spozna: spoznanje, da ga prijatelj vara, ga je prizadelo; globoko, grenko spoznanje / priti, ekspr. dokopati se do kakega spoznanja spoznati kaj / življenjska spoznanja / nova spoznanja na področju fizike; znanstvena spoznanja
3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za spoznanje izraža zelo majhno stopnjo: za spoznanje se zrediti; za spoznanje presvetla barva; potrebno bi bilo za spoznanje več odločnosti
● star. za moje spoznanje je on eden najbolj poštenih ljudi po mojem mnenju
♦ filoz. spoznanje proces simbolnega odražanja in obnavljanja stvarnosti v človeškem mišljenju; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro
SSKJ²
spoznánjski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na spoznanje: spoznanjska plast romana / spoznanjska groza
    spoznánjsko prisl.:
    spoznanjsko razgibano pisanje
SSKJ²
spoznátek -tka m (ȃ)
star. kar kdo v zvezi s kom, čim spozna; spoznanje: spoznavanje je pot, ki drži do spoznatkov / spoznatki vede
SSKJ²
spoznáten -tna -o prid. (á ā)
knjiž. spoznaven: kot življenje tudi umetnost ni do konca spoznatna
SSKJ²
spoznátev -tve ž (ȃ)
star. spoznanje: spoznatev resnice / njegovih spoznatev niso hoteli poslušati
SSKJ²
spoznáti -znám dov. (á ȃ)
1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do
a) poznavanja česa: spoznati delovanje organa, telesa; spoznati lastnosti snovi
b) védenja: spoznati resnico, zmoto; spoznal je, kaj pomeni njeno molčanje / ob tem delu je spoznal otrokovo nadarjenost / napenjal je oči, pa ni mogel spoznati, kaj je v jami ugotoviti
2. priti do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj: spoznati človeka po dejanjih / spoznati v kom iskrenega prijatelja
// priti do poznavanja koga ali česa
a) na osnovi neposrednega stika, srečanja: na potovanju spoznati nove kraje, ljudi
b) na osnovi doživljanja: spoznati lakoto, trpljenje, udobje
3. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: spoznati koga že od daleč; spoznati koga po glasu, hoji; ni se jim dal spoznati / spoznati obleko, pisavo koga
4. publ. seznaniti: spoznati koga s kom; osebno se spoznati s kom / spoznati delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi / spoznati se z novim delom
● zastar. spoznali so mu premajhno plačo priznali, določili; publ. sodišče ga je spoznalo za krivega je odločilo, da je kriv; prijatelja spoznaš v nesreči; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona
    spoznáti se 
    1. nedov., v zvezi z na imeti s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: spoznati se na delo, glasbo, modo
    2. dov. in nedov. znajti se, orientirati se: v gosti megli se ni mogel spoznati; ker se v mestu slabo spozna, se je izgubil
    spoznávši star.:
    spoznavši gospodarja, je pes nehal lajati
    spoznán -a -o:
    spoznani in nespoznani naravni zakoni; biti spoznan za krivega
SSKJ²
spoznátnost -i ž (á)
knjiž. spoznavnost: spoznatnost objektivnega sveta / meje spoznatnosti
SSKJ²
spoznáva -e ž (ȃ)
knjiž. spoznanje: spoznava resnice; rezultat spoznave / čutna, intuitivna, miselna spoznava / priti do podobnih spoznav; življenjske spoznave in izkušnje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spoznaválec -lca [spoznavau̯ca tudi spoznavalca] m (ȃ)
kdor kaj spoznava, spozna: raziskovalci in spoznavalci resničnosti / dober spoznavalec človeških lastnosti
● knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
♦ rel. svetnik, ki ni umrl mučeniške smrti
SSKJ²
spoznaválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spoznavanje: spoznavalna pot / domeniti se za spoznavalne znake; ima veliko spoznavalno moč
SSKJ²
spoznávanje -a s (ȃ)
glagolnik od spoznavati: spoznavanje otrokove duševnosti; spoznavanje resnice; metode spoznavanja / čutno, razumsko, znanstveno spoznavanje / medsebojno spoznavanje; spoznavanje novih krajev
♦ šol. spoznavanje narave in družbe nekdaj učni predmet o tem v osnovni šoli
SSKJ²
spoznávati -am nedov. (ȃ)
1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti prihajati do
a) poznavanja česa: človek vse bolj spoznava naravo; spoznavati, kako deluje celica / v šoli spoznavati prve črke; spoznavati računalništvo
b) védenja: spoznavati lastne zmote; vse bolj je spoznaval, da tako ne more več živeti / spoznavati otrokovo nadarjenost
2. prihajati do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj: spoznavati lastnosti tkanin po otipu; spoznavati ljudi po dejanjih; po njeni smrti je spoznaval, kaj mu je pomenila / v sosedu spoznavati plemenitega človeka
// prihajati do poznavanja koga ali česa
a) na osnovi neposrednega stika, srečanja: na potovanju spoznavati nove kraje, ljudi; spoznavati se med seboj
b) na osnovi doživljanja: spoznavati lakoto, samoto, trpljenje
3. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: spoznavati ponesrečence
4. publ. seznanjati: spoznavati koga s svojimi sodelavci / spoznavati ljudi s problemi proizvodnje / spoznavati se z novimi kraji
    spoznavajóč -a -e:
    spoznavajoč svoje napake, je znal odpuščati drugim; spoznavajoč razum
SSKJ²
spoznáven -vna -o prid. (á ā)
nanašajoč se na spoznavanje, spoznanje: spoznavni nagibi; razčleniti spoznavni proces / človekove spoznavne sposobnosti / spoznavna, etična in estetska vloga umetnosti / spoznavni znaki; spoznavno geslo / spoznavni večer družabna prireditev, katere namen je, da se udeleženci med seboj spoznajo
♦ filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja
// ki se da spoznati: razlike so komaj spoznavne
    spoznávno prisl.:
    spoznavno doživljati svoja čustva
SSKJ²
spoznávnokrítičen -čna -o prid. (ā-í)
kritičen do spoznavanja, spoznanja: spoznavnokritično stališče
♦ filoz. spoznavnokritični idealizem
SSKJ²
spoznávnost -i ž (á)
lastnost, značilnost spoznavnega: priznavati spoznavnost objektivnega sveta / čutna, umska spoznavnost / človekova spoznavnost je omejena spoznavna sposobnost
SSKJ²
spoznávnoteorétičen -čna -o prid. (ā-ẹ́)
nanašajoč se na spoznavno teorijo: spoznavnoteoretična vprašanja / spoznavnoteoretični nominalizem
SSKJ²
spoznávnoteorétski -a -o prid. (ā-ẹ̑)
spoznavnoteoretičen: spoznavnoteoretska vprašanja
SSKJ²
spoznavoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na spoznavoslovje: spoznavoslovni problemi / spoznavoslovni strokovnjak
SSKJ²
spoznavoslôvje -a s (ȏ)
filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja: ukvarjati se s spoznavoslovjem
SSKJ²
spozníti se -ím se dov., spóznil se (ī í)
brezoseb., knjiž. postati pozno (zvečer, ponoči): medtem ko se je vračal domov, se je spoznilo
SSKJ²
sprásen -sna -o prid. (ā)
vet., v zvezi sprasna svinja svinja z mladiči:
SSKJ²
spráskati -am dov., tudi spraskála (á)
1. s praskanjem odstraniti: spraskati staro barvo, rjo s pokrova
2. s praskanjem poškodovati: spraskati (si) kožo; lak se je spraskal
    spráskan -a -o:
    spraskan do krvi; spraskane roke; 
prim. izpraskati
SSKJ²
sprasketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. prasketaje se dvigniti: raketa je sprasketala proti nebu
SSKJ²
sprašati ipd. gl. izprašati ipd.
SSKJ²
spráščati -am nedov. (á)
zastar. sproščati: delo človeka sprašča
SSKJ²
spraševálec -lca [spraševau̯ca tudi spraševalca] m (ȃ)
kdor sprašuje: odgovarjati nadležnim spraševalcem; biti v vlogi spraševalca; gledalci kot spraševalci v vodenem pogovoru; spraševalec in intervjuvanec / učitelj spraševalec izpraševalec
SSKJ²
spraševálen in izpraševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spraševanje: spraševalna metoda, strategija / spraševalna komisija izpitna komisija
SSKJ²
spraševánje -a s (ȃ)
glagolnik od spraševati: nenehno spraševanje o smislu življenja; spraševanje po narodnosti, veroizpovedi / napovedano, nenapovedano spraševanje v šoli; pisni testi in ustno spraševanje
♦ pravn. navzkrižno spraševanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca tudi nasprotna stranka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spraševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. z ustno ali pisno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom
a) od njega kaj izvedeti: spraševali so ga, ali hoče z njimi na izlet; nenehno so jo spraševali, kaj misli, zakaj se boji; spraševati o čem, po čem; spraševati po telefonu; radovedno, zaskrbljeno spraševati; ne sprašuj me, zakaj sem to storil, ker sam ne vem; spraševati in odgovarjati / kupci trgovce sprašujejo po ceni izdelka; spraševati za mnenje; spraševati za pot
b) od njega kaj dobiti: uradniki vedno sprašujejo po osebnih dokumentih; spraševati za dovoljenje, nasvet, pojasnilo
c) izražati zanimanje: spraševati koga po počutju, zdravju
● pog. boš pivo? Še sprašuješ izraža nepotrebnost, odvečnost vprašanja zaradi samoumevnosti, jasnosti odgovora
2. ustno ugotavljati, preverjati kandidatovo znanje učne snovi: profesor sprašuje dijake učno snov / spraševati koga fiziko; spraševati za oceno
    spraševáti se 
    zastavljati si kako vprašanje z namenom premisliti ga in najti odgovor: sprašujem se, ali je to sploh še mogoče; spraševali so se o smislu življenja / ljudje se sprašujejo, zakaj se je to zgodilo ravno njim
    sprašujóč -a -e:
    sprašujoč novinar, poslanec; sprašujoč pogled / zmajeval je z glavo, sprašujoč se, kako je to mogoče; prisl.: sprašujoče pogledati
SSKJ²
sprašítev -tve ž (ȋ)
čeb. spolna združitev: sprašitev matice
SSKJ²
sprášiti1 -im dov. (á ȃ)
nar. narediti, zorati praho: poželi so in sprašili / sprašiti njivo
SSKJ²
sprašíti2 -ím dov., sprášil (ī í)
zastar. zaprašiti: sprašiti ozračje
    sprašíti se čeb.
    spolno se združiti: matica se spraši
    sprašèn -êna -o:
    sprašena matica; 
prim. izprašiti
SSKJ²
sprát -a m (ȃ)
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih, Sprattus sprattus: loviti sprate
SSKJ²
spráti spêrem dov., sprál (á é)
z vodo ali drugo tekočino odstraniti kaj s česa: dež spere prah z rastlin; sprati morsko sol s telesa; pren., ekspr. solze so sprale smeh z obraza; prim. izprati
SSKJ²
správa -e ž (ȃ)
1. dejstvo, da se kdo spravi s kom: doseči, proslaviti, utrditi spravo; med njimi ni prišlo do sprave / dati roko, šopek v spravo / ponuditi, sprejeti roko sprave
♦ rel. zakrament sprave
// stanje, ki ga povzroči tako dejstvo: živela sta v spravi in zadovoljstvu; ločil se je od nas v ljubezni in spravi
2. star. priprave, oprema: lovska, ribiška sprava; kupiti slikarsko spravo; orožje in druga vojna sprava / na mizi je stala čajna sprava čajni servis
3. star. shramba, skladišče: spraviti tovor v spravo; del hiše so uporabljali za spravo
SSKJ²
správen -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spravo: spravni ton govorjenja / prirediti spravni večer / spravni dar, poljub / spravna daritev v različnih religijah daritev v spravo z bogom, bogovi
♦ pravn. spravni poskus poskus sprave po že vloženem predlogu za sporazumno razvezo ali pri razvezni pravdi
SSKJ²
spravílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na spravilo: spravilno obdobje / spravilni stroški za odvoz lesa so narasli / gozdne spravilne naprave
SSKJ²
spravílo -a s (í)
1. spravljanje:
a) pridelkov s polja: pomagati pri spravilu krompirja
b) lesa iz gozda: spravilo lesa
2. knjiž. prostor, priprava za spravljanje, shranjevanje česa: hraniti denar v posebnem, zaklenjenem spravilu / muzeji ne smejo biti samo spravila starin
SSKJ²
spravíšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor za spravljanje, shranjevanje: v prizidku hleva je bilo spravišče različnega orodja
SSKJ²
správiti -im dov. (á ȃ)
1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj
a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili omaro skozi vrata; kroglica je šla lahko ven, nazaj je pa dolgo ni mogel spraviti; spravili so se na vrh drevesa in kričali splezali, zlezli / spraviti les iz gozda zvleči, zvoziti; spraviti letake mimo straže pretihotapiti jih; ekspr. spraviti čevlje na noge s prizadevanjem jih obuti; z enim udarcem ga je spravil na tla podrl, prevrnil / odvetniku je uspelo spraviti ga iz zapora / od doma, od hiše spraviti koga pregnati, odpoditi, izriniti; spraviti oviro s poti odstraniti jo; spraviti luske z ribe ostrgati jih / spraviti madež s tkanine očistiti jo / spraviti lakoto s sveta odpraviti jo
b) gre, pride kam z določenim namenom: nisem ga mogel spraviti k zdravniku / spraviti otroke v posteljo
c) pride iz kakega položaja, v kak položaj: spraviti listje, zemljo na kup; spraviti kazalec naprave v navpičen položaj; spraviti se hitro pokonci vstati / ekspr. spraviti pijanca na noge doseči, da vstane; ekspr. spraviti vso hišo pokonci vse zbuditi, sklicati / spraviti podatke v medsebojno zvezo (miselno) jih povezati
č) pride iz kakega stanja, v kako stanje: spraviti kaj iz ravnotežja / spraviti stvari v red urediti jih; spraviti stvari v sklad uskladiti jih / spraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; spraviti koga v bes, obup, zadrego; spraviti koga v nesrečo onesrečiti ga
d) pride s kakega družbeno določenega položaja, v kak družbeno določen položaj: spraviti koga na boljše delovno mesto / spraviti koga iz organizacije; spraviti koga k vojakom, v šolo / spraviti ljudi pod svojo oblast podrediti si jih; pog. ta vladar je spravil podse velik del polotoka je osvojil, si je podredil
2. z glagolskim samostalnikom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da začne kdo ali kaj delati, kar izraža dopolnilo: spraviti konja v dir; spraviti napravo v gibanje / spraviti koga v jok, smeh / spraviti koga na drugačne misli
3. ekspr., v zvezi z ob narediti, doseči, da kdo kaj izgubi: spraviti koga ob denar, premoženje / spraviti koga ob čast, ob živce; spraviti koga ob glavo
4. narediti, da pride kaj s polja na določeno mesto: spraviti poljske pridelke, seno
5. dati kaj nazaj na določeno mesto: spravi igrače, danes se ne bomo igrali / spraviti meče v nožnice
6. dati kaj kam z namenom, da se tam lahko spet dobi, vzame: spraviti dokumente, slike; spraviti ključ pod predpražnik; spraviti na skritem, varnem kraju; dobro, skrbno spraviti / ekspr. kar spravi denar (v žep) sprejmi, vzemi ga; vzemi ga nazaj, ne sprejmem ga; spraviti si kaj za spomin
7. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: spraviti sprte sosede; spraviti se med seboj; spraviti se s sovražnikom
● pog., ekspr. s težavo je spravil iz nje kako besedo s težavo jo je pripravil do tega, da je kaj povedala; ekspr. spraviti koga s poti ubiti, umoriti ga; onemogočiti ga; evfem. spraviti koga s sveta povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; ekspr. spraviti si koga z vratu znebiti se, otresti se ga; ekspr. spraviti koga h kruhu doseči, da ima delo, zaposlitev; pog. spraviti koga k sebi doseči, da se zave; doseči, da si opomore; ekspr. spraviti koga na boben povzročiti prisilno dražbo, gospodarski propad; pog., ekspr. spraviti koga na hladno aretirati, zapreti ga; ekspr. spraviti koga na kolena pokoriti, premagati ga; spraviti koga na led prevarati, ukaniti ga; spraviti na noge ekspr. kopeli so ga spravile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. spraviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; ekspr. dogodek je spravil vso policijo na noge policija je začela akcijo; ekspr. spraviti dramo na oder doseči, da se uprizori, začne uprizarjati; spraviti koga na beraško palico povzročiti, da izgubi vse premoženje; ekspr. spraviti kaj na papir napisati; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. na svet je spravila tri zdrave otroke rodila; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ekspr. spraviti komu policijo na vrat pripeljati, privesti; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. ta bolezen ga je spravila pod rušo, pod zemljo zaradi nje je umrl; spraviti pod streho ekspr. deset cmokov spraviti pod streho pojesti; ekspr. spraviti hišo pod streho dograditi, dozidati; pokriti s streho; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; ekspr. spraviti prireditev pod streho uspešno jo izvesti; ekspr. spraviti koga pred puške povzročiti, da je ustreljen; pog. spraviti v denar prodati; ekspr. spraviti koga v grob povzročiti njegovo smrt; spraviti zadevo v javnost obvestiti o njej javnost; ekspr. urednik je pesmi spravil v predal jih ni objavil; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; pog. spraviti v promet stare zaloge prodati, porabiti jih; ekspr. spraviti koga v kozji rog premagati ga, biti boljši kot on; pog. spraviti vase skledo solate pojesti; ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; igr. žarg. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; spraviti skup, skupaj pog. ta izpit boš pa že spravil skupaj naredil, opravil; pog. ona ju je spravila skupaj seznanila; pomagala, da sta se zbližala; pog. ne morem spraviti skupaj toliko denarja zbrati, privarčevati; star. pismo skup spraviti s težavo napisati; pog. lepo prireditev ste spravili skupaj pripravili, organizirali
    správiti se pog.
    1. iti (stran), oditi: končno so se spravili iz kuhinje; spravite se že domov, sit sem vas / spravi se mi izpod nog, izpred oči / spraviti se spat
    2. narediti, da se pride v položaj
    a) ko se (lahko) gre, odide kam: hitro se spravi, ne moremo te čakati
    b) ko se (lahko) začne opravljati kako delo: spravil sem se k branju, k delu, pa me je nekdo zmotil / spraviti se h knjigi, k stroju / spraviti se na delo lotiti se dela, začeti delati; spravil se je na žgance in jih pojedel začel je jesti
    3. v zvezi z na, nad napasti1: trije so se spravili nanj, pa jim je bil kos / v časopisu se spraviti na koga, nad koga
    správljen -a -o:
    doma spravljen denar; seno je že spravljeno
SSKJ²
spravljáč -a m (á)
kdor kaj spravlja, zlasti s polja: spravljači koruze
SSKJ²
spravljálnik -a m (ȃ)
teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju pridelkov; kombajn: uporabljati spravljalnik / žitni spravljalnik
SSKJ²
správljanje -a s (á)
glagolnik od spravljati: spravljanje lesa v dolino / jesensko spravljanje pridelkov / spravljanje v zadrego
SSKJ²
správljati -am nedov., stil. spravljájte; stil. spravljála (á)
1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem delati, da kdo ali kaj
a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spravljati zamašek iz steklenice; otroci so se spravljali na vrhove dreves plezali, lezli / spravljati les iz gozda vlačiti, voziti; spravljati izdelke na tržišče / pog. spravljati ljudi čez mejo delati, da pridejo ilegalno v tujino; spravljati ljudi pred sodišče / spravljati ovire s poti odstranjevati jih; spravljati madeže s preproge čistiti jo
b) gre kam z določenim namenom: spravljati koga k zdravniku / spravljati otroke v šolo
c) pride iz kakega položaja, v kak položaj: spravljati zemljo na kup; spravljati seno v kopice; spravljati napravo v vodoraven položaj / ekspr. spravljati onemogle na noge prizadevati si, da vstanejo / spravljati kaj v zvezo s kom (miselno) povezovati kaj s kom
č) pride iz kakega stanja, v kako stanje: spravljati iz ravnotežja / spravljati stvari v red urejati jih / ekspr. spravljati koga k pameti; spravljati koga v nevarnost; tako ravnanje me spravlja v obup, zadrego
d) pride s kakega družbeno določenega položaja, v kak družbeno določen položaj: spravljati svoje ljudi na boljša delovna mesta / spravljati koga iz odbora / spravljati ljudi pod svojo oblast podrejati si jih
2. z glagolskim samostalnikom navadno s prizadevanjem delati, da začenja kdo ali kaj delati, kar izraža dopolnilo: spravljati kaj v gibanje, nihanje / spravljati ljudi v smeh
3. ekspr., v zvezi z ob delati, da kdo kaj izgublja: spravljati koga ob denar / spravljati koga ob dober glas, ob dobro ime; spravljati koga ob živce
4. delati, da pride kaj s polja na določeno mesto: spravljati poljske pridelke
5. dajati kaj kam z namenom, da se tam lahko spet dobi, vzame: spravljati listine, plačane račune
6. s svojim delovanjem, vplivom si prizadevati, da kdo preneha imeti, kazati odklonilen odnos do koga: spravljati sprte prijatelje
● ekspr. s težavo je spravljal besede iz grla govoril; ekspr. spravljati nasprotnike s poti ubijati, moriti; ekspr. spravljati kmete na boben povzročati prisilno dražbo, gospodarski propad; ekspr. spravljati otroke na svet rojevati; pog. spravljati v denar prodajati; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. spravljati skupaj denar zbirati, varčevati
    správljati se pog.
    1. delati, da se prihaja v položaj
    a) ko se (lahko) gre, odide kam: nimam časa, pravkar se spravljam domov / že celo leto se spravlja na potovanje, pa se nikakor ne odloči
    b) ko se (lahko) začne opravljati kako delo: spravljati se k delu, k pisanju
    2. v zvezi z na, nad napadati: rad se spravlja na šibkejše nasprotnike
    spravljáje :
    smejal se je, spravljaje zaslužek
    spravljajóč -a -e:
    spravljajoč poslušalce v smeh, je vse pozabljal
SSKJ²
správljenost -i ž (ȃ)
stanje spravljenega: prepričati se o varni spravljenosti stvari / spravljenost s težavami življenja
SSKJ²
spravljíčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. povedati, izmisliti si
a) pravljico: ded mu je vsak dan kaj spravljičil
b) neverjetne, neuresničljive stvari: kaj vse so spravljičili o tem dogodku
    spravljíčiti si 
    ustvariti si utvare, preslepiti se: spravljičil si je, da ga bodo nekoč vsi spoštovali
SSKJ²
spravljív -a -o prid., spravljívejši (ī í)
pripravljen spraviti se: spravljiv človek / oče je govoril s spravljivim glasom / ekspr. imeti spravljivo srce / spravljive besede
    spravljívo prisl.:
    spravljivo govoriti
SSKJ²
spravljívec -vca m (ȋ)
ekspr. spravljiv človek: postati spravljivec / politični spravljivci
// kdor spravlja, pomirja: bil je spravljivec med očetom in sinom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spravljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost spravljivega človeka: znan je po svoji spravljivosti / spravljivost z usodo
SSKJ²
spravnína -e ž (ī)
pravn. odškodnina, določena ob spravi: plačati spravnino
SSKJ²
spray gl. sprej
SSKJ²
sprazniti ipd. gl. izprazniti ipd.
SSKJ²
sprážiti -im dov. (á ȃ)
1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, narediti, da dobi živilo rjavo barvo: spražiti čebulo; spražiti moko / spražiti kavo
2. pripraviti jed na majhni količini vroče maščobe: spražiti koščke mesa / nar. za večerjo si je spražil jajca ocvrl
    sprážen -a -o:
    spražena čebula
SSKJ²
spŕdniti se -em se dov. (ŕ ȓ)
vulg. izločiti pline iz črevesja: glasno se sprdniti
● vulg. sprdnem se na vse to izraža veliko omalovaževanje
SSKJ²
sprebírati -am tudi izprebírati -am nedov. (ī ȋ)
nar. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebirati: sprebirati službe / pogosto sprebira ljubice menjava
SSKJ²
sprebíti -bíjem dov., sprebìl (í ȋ)
nar. natepsti, pretepsti: pošteno so ga sprebili; sprebiti do krvi
    sprebít -a -o:
    ves sprebit je prišel domov
SSKJ²
sprebráti -bêrem tudi izprebráti -bêrem dov., stil. spreberó; sprebrál (á é)
nar. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo; prebrati: sprebrati delo / nič si ni sprebral
SSKJ²
spreči ipd. gl. izpreči ipd.
SSKJ²
spréd1 prisl. (ẹ̑)
pog. spredaj: otroci so sedeli spred; stal je čisto spred / kolona je imela spred močno predhodnico / hišo so si ogledali od spred in od zad
● slabš. lizati koga spred in zad ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog. dvorile so mu (od) spred in (od) zad na različne načine; pog. delo se mi ponuja spred in zad imam veliko dela; prim. odspred
SSKJ²
spred2 predl., gl. izpred
SSKJ²
sprédaj prisl. (ẹ́)
1. izraža položaj pred čim v prostoru: iti spredaj; v kinu sedeti spredaj; manjše rastline sadimo bolj spredaj, večje bolj zadaj; daleč spredaj / šli smo v skupini, dva spredaj, dva zadaj / s prislovnim določilom kraja: igrali so se spredaj na vrtu; spredaj levo je še en stol; počakaj tu spredaj / pregled vsebine je spredaj (v knjigi)
2. izraža položaj dela, strani česa, ki je glede na določeno smer pred drugimi deli, stranmi: to orožje se polni spredaj; bluza se zapenja spredaj; čevlji so spredaj odrgnjeni, umazani
3. v zvezi od spredaj izraža gibanje ali usmerjenost iz položaja pred čim: od spredaj ni pričakoval nevarnosti; osvetlitev od spredaj; tekmovalce je oviral močen veter od spredaj / slikati glavo od spredaj in od strani
● biti spredaj pog. tvoja ura je zmeraj spredaj prehiteva; v kmetovanju je bil v primerjavi z drugimi daleč spredaj je dosegel večje uspehe; pog. pri delu, športu je bil vedno kje spredaj med prvimi, boljšimi; ponoviti že spredaj omenjeno misel v prejšnjem, dotedanjem besedilu; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; prim. odspredaj
SSKJ²
sprédati -am nedov. (ẹ̄)
presti: spredati vlakna v močno nit / pajki spredajo mreže / ekspr. spredati zgodbe govoriti, pripovedovati
SSKJ²
sprédek -dka m (ẹ̑)
knjiž. sprednji del: sani z visokim spredkom; spredek in zadek / spredek ladje premec
SSKJ²
sprédnik -a m (ẹ̑)
zastar. prednik: postaviti spomenik pokojnemu spredniku / tu so živeli že naši spredniki
● zastar. njegov sprednik v službi predhodnik
SSKJ²
sprednjáča -e ž (á)
nekdaj puška, ki se polni spredaj: streljati s sprednjačo
SSKJ²
sprednjenóžec -žca m (ọ̑)
nav. mn., zool. plazilci, ki imajo razvite samo sprednje noge, Chirotes:
SSKJ²
sprédnji -a -e prid. (ẹ̑)
ki leži, je spredaj pred čim: sprednji del ladje; sprednji konec palice / sprednji in hrbtni del oblačila; sprednja stran glave, hiše; sprednja stran kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi podatki / sprednje noge; sprednje in zadnje kolo
● pog. avtomobil na sprednji pogon s pogonom na sprednji kolesi; star. sprednja soba predsoba
♦ jezikosl. sprednji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v sprednjem delu ustne votline; navt. sprednji krov del zgornjega krova pod poveljniškim mostom
SSKJ²
sprédnjik -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim: govorila sta po tihem, da ju sprednjik ne bi slišal / moj sprednjik v pisarni predhodnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spréga -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. spregatev: sklanja in sprega
2. v prislovni rabi, v zvezi z v izraža družbo, stike, povezavo z drugim: novinarka je delovala v spregi s politiki; biti v spregi s čim, s kom
SSKJ²
spréganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od spregati: spreganje glagola biti
SSKJ²
spregátev -tve ž (ȃ)
glagolnik od spregati: spregatev (glagola) v ednini; spregatev in sklanjatev / ponavljati spregatve
SSKJ²
sprégati -am nedov. (ẹ̄)
jezikosl. menjavati končnice pri glagolu: spregati (glagol) v ednini; sklanjati in spregati; prim. izpregati
SSKJ²
spregátven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spregatev: spregatvene posebnosti / spregatveni vzorci
SSKJ²
spreglèd tudi izpreglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od spregledati: spregled tiskarskih napak; zaradi spregleda prometnega znaka je prišlo do nesreče / dati, dobiti spregled; prositi za spregled; spregled kazni; spregled plačila takse
2. nav. ekspr., v zvezi biti, priti na spregled s prihodom na določeno mesto postati za koga viden, opazen: po tem dogodku ga ni bilo več na spregled; proti večeru je prišel na spregled
SSKJ²
spreglédati -am tudi izpreglédati -am dov., spreglêj in spreglèj spreglêjte tudi izpreglêj in izpreglèj izpreglêjte, stil. spreglédi spreglédite tudi izpreglédi izpreglédite (ẹ́ ẹ̑)
1. postati sposoben gledati: mladiči so že spregledali; po operaciji je slepi spregledal
2. ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je: laž so hitro spregledali; spregledal je njegov namen; položaj so v trenutku spregledali
// ugotoviti, spoznati pristnost, resničnost človekovega ravnanja: mati ga je takoj spregledala; sposoben je kritično opazovati, gotovo ga bo spregledal; ekspr. do dna sem ga spregledal / spregledati špekulanta
3. ne videti, ne opaziti: voznik je spregledal prometni znak; v gneči spregledati koga; zaradi raztresenosti je spregledal precej napak; drobna stvar se spregleda / spregledati spremembo voznega reda
// hote ne videti, ne opaziti česa slabega, nedovoljenega: tisto, kar ga pri dekletu moti, spregleda; dobrohotno spregledati komu pomoto / če je hotel, da bodo učenci izdelali, jim je moral marsikaj spregledati biti popustljiv, prizanesljiv
4. ne postati pozoren na koga, ne upoštevati ga, čeprav ima izredne uspehe, dobro dela: kritika je mladega igralca spregledala; pri sestavi reprezentance spregledati nekaj dobrih tekmovalcev / sošolci so priredili zabavo, njega pa so spregledali ga niso povabili
// ne upoštevati sploh: spregledal je nekaj pomembnih dejstev; razvoja tehnike ne smemo spregledati
5. pravn. oprostiti od zakonskih predpisov ali obveznosti: spregledati komu davek, dolg, plačilo šolnine; spregledati kazen
● star. tako je bil utrujen, da je komaj spregledal odprl oči; zastar. že ves teden se ni dal spregledati ni prišel na spregled
    spreglédan tudi izpreglédan -a -o:
    pri izboru je bil spregledan; spregledana napaka
SSKJ²
spregledljív -a -o prid. (ī í)
ki se da spregledati: spregledljivo opozorilo
♦ pravn. spregledljiva prepoved
SSKJ²
spregledováti -újem tudi izpregledováti -újem nedov. (á ȗ)
1. postajati sposoben gledati: mladiči že spregledujejo
2. ne videvati, ne opažati: spregledovati napake
// hote ne videvati, ne opažati česa slabega, nedovoljenega: učitelji mu spregledujejo; zaradi mladosti so mu spregledovali
SSKJ²
spregovárjati -am nedov. (ȃ)
knjiž. začenjati govoriti: imel je navado spregovarjati tiho, da je lahko stopnjeval glasnost / na sestankih so spregovarjali tudi o tem vprašanju
SSKJ²
spregovoríti -ím tudi izpregovoríti -ím dov., spregovóril tudi izpregovóril; nam. spregovôrit in spregovorít tudi izpregovôrit in izpregovorít (ī í)
1. začeti govoriti: nekaj časa je molčala, potem je spet spregovorila / ko so se ljudje v dvorani pomirili, je spregovoril / otrok je zgodaj spregovoril / tako dolgo so ga mučili, da je spregovoril / ekspr. več let sta bila sprta, zdaj pa sta spregovorila
2. izoblikovati z govorilnimi organi: spregovoril je nekaj besed in utihnil; hvala, je komaj slišno spregovoril / spregovoriti za koga dobro besedo reči / z njim ni spregovoril niti besede
3. izraziti misli z govorjenjem: na srečanju so spregovorili tudi o narodnem vprašanju / v članku je spregovoril o pisateljevem življenju in delu
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: iz njega je spregovorila ljubezen, maščevalnost
● ekspr. molči, drugače bo spregovorila palica te bom natepel s palico; ekspr. puške še niso spregovorile ni se še začelo streljanje, boj; moral bo tudi on spregovoriti svojo besedo povedati svoje mnenje, odločitev; treba bo spregovoriti z očetom se pogovoriti
    spregovorjèn tudi izpregovorjèn -êna -o:
    spregovorjena beseda
SSKJ²
sprehajálec -lca [sprehajau̯ca] m (ȃ)
kdor se sprehaja: srečevati sprehajalce; sprehajalci v mestnem parku
SSKJ²
sprehajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sprehajanje: sprehajalni prostor; urediti sprehajalne poti / sprehajalna palica / hoditi s sprehajalnim korakom
SSKJ²
sprehajalíšče -a s (í)
kraj, prostor za sprehajanje: urediti sprehajališče; glavni trg je bil zbirališče in sprehajališče mladih ljudi / knjiž. gledališko sprehajališče gledališki foyer
SSKJ²
sprehajálka -e [sprehajau̯ka tudi sprehajalka] ž (ȃ)
ženska, ki se sprehaja: sprehajalke v parku
♦ zool. majhna tropska riba z veliko glavo in izbuljenimi očmi, ki je lahko dalj časa na kopnem, Periophthalmus
SSKJ²
sprehajálnica -e ž (ȃ)
knjiž. prostor v gledališču, pri koncertni dvorani, kjer se zbira občinstvo v odmorih; foyer: priti v sprehajalnico; sprehajalnica v operi
SSKJ²
sprehájanje -a s (ȃ)
glagolnik od sprehajati se: sprehajanje po mestu, parku; prostor za sprehajanje
SSKJ²
sprehájati se -am se tudi izprehájati se -am se nedov. (ȃ)
počasi, umirjeno hoditi za razgibanje, oddih, navadno na prostem: gostje se sprehajajo; sprehajati se s prijatelji; sprehajati se ob jezeru, po parku, v gozdu
// nav. ekspr. počasi, umirjeno hoditi sploh: rad se sprehaja po trgovinah / nič ne dela, samo sprehaja se / sprehajati se po vesolju
// hoditi sem in tja: ves zaskrbljen se je sprehajal po čakalnici; vrvohodec se sprehaja po vrvi / kokoši in gosi se sprehajajo po dvorišču; ekspr. med kamenjem in rastlinjem se sprehajajo ribice lahkotno plavajo; pren., ekspr. govornikova misel se sprehaja med šalo in resnico; njeni prsti se sprehajajo po strunah
● ekspr. oči so se mu sprehajale po obrazih ogledoval jih je; ekspr. pogled se mu sprehaja po dvorani pogleduje po dvorani; ekspr. revma se sprehaja po meni čutim jo na različnih mestih; ekspr. predavatelj se po tej problematiki kar sprehaja z lahkoto jo obvladuje
    sprehájati tudi izprehájati
    1. voditi na sprehod: sprehajati konja, psa / sprehajal ga je po domači hiši vodil
    2. star., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: groza, strah ga sprehaja; bolnico sprehaja vročina / sprehajale so ga čudne misli
    sprehajáje se tudi izprehajáje se:
    sprehajaje se po trgu, sta se pogovarjala
    sprehajajóč se tudi izprehajajóč se -a -e:
    sprehajajoč se po mestu, je srečal prijatelja
SSKJ²
sprehòd in sprêhod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́)
1. počasna, umirjena hoja za razgibanje, oddih, navadno na prostem: zaradi bolezni je opustil sprehode; obleči se za sprehod; družinski sprehod; večerni sprehod; sprehod ob reki, po gozdu; sprehodi v dvoje / hoditi na sprehode; srečati se na sprehodu / peljati psa na sprehod / jahati na sprehod
// nav. ekspr. počasna, umirjena hoja sploh: sprehod po trgovinah / vesoljski sprehod
2. ekspr., s prilastkom krajše, lahkotno obravnavanje česa: literarni, zgodovinski sprehod; sprehod skozi čas; sprehod v preteklost; sprehod po domačem slovstvu
SSKJ²
sprehódek -dka m (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od sprehod: iti na sprehodek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sprehóden tudi izprehóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sprehod: sprehodna pot / sprehodna palica sprehajalna palica
SSKJ²
sprehodíti se -hódim se tudi izprehodíti se -hódim se dov. (ī ọ́)
opraviti sprehod: rad bi se sprehodil; sprehoditi se po parku, vrtu / vstal je od mize in se malo sprehodil / živina se mora sprehoditi / ekspr. popoldne se je sprehodil po trgovinah
● ekspr. pogled se mu je sprehodil po dolini pogledal je po dolini; ekspr. z očmi se je sprehodil po zbranih pogledal jih je
    sprehodíti tudi izprehodíti
    1. popeljati na sprehod: sprehoditi bolnika / tudi ob slabem vremenu je treba psa sprehoditi
    2. star. prehoditi: vse hribe v okolici je sprehodil
    3. zastar. shoditi: hromi je sprehodil
    sprehójen tudi izprehójen -a -o:
    sprehojena pot
SSKJ²
sprêj -a m (ȇ)
kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje; pršilo, razpršilo: razpršiti sprej; s sprejem očistiti čevlje; osvežilni sprej; spreji proti moljem, mrčesu / sprej za suho umivanje las / lak v obliki spreja
// posoda s takim kemičnim sredstvom: v kopalnici je polno sprejev in krem; kupiti pet sprejev
SSKJ²
sprêjanje -a s (ȇ)
glagolnik od sprejati: sprejanje olja po telesu; otrdelost grla po sprejanju z lokalnim anestetikom; barvanje in sprejanje las / sprejanje grafitov; sprejanje na platno
SSKJ²
sprêjati -am nedov. (ȇ)
s pršenjem nanašati, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj: umetnik je sprejal stožec
// risati, pisati, zlasti grafite, s sprejem na kaj: na ograjo vile so sprejali neprimerne napise
SSKJ²
sprejèm -éma m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od sprejeti: sprejem daril, denarja / sprejem novega zakona sprejetje / gostoljuben, prijazen sprejem; ekspr. leden sprejem; sprejem gostov / publ. prebivalci so tujemu gostu priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli; zaprositi za sprejem pri predsedniku republike / sprejem novih članov v društvo; sprejem v službo, šolo / navdušen sprejem filma pri gledalcih / antena za sprejem signalov / radijski, televizijski sprejem
2. družabna prireditev, namenjena srečanju povabljencev s kako pomembno osebo: veleposlanik je priredil svečan sprejem tujemu gostu v čast; udeležiti se sprejema / novoletni sprejem
SSKJ²
sprejemálec -lca [sprejemau̯ca in sprejemalca] m (ȃ)
1. kdor kaj sprejema: sprejemalec stav / pričakovanja sprejemalcev v procesu obveščanja
2. šport. igralec, ki pri odbojki sprejema žogo in napad zaključuje z napadalnim udarcem: igral je na mestu sprejemalca; reprezentančni sprejemalec
SSKJ²
sprejemalíšče -a s (í)
prostor za sprejemanje: urediti sprejemališče; sprejemališče za ranjence
♦ ped. mladinsko sprejemališče ustanova za začasno bivanje pobeglih otrok, mladostnikov
SSKJ²
sprejemálka -e [sprejemau̯ka in sprejemalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki kaj sprejema: sprejemalka klicev
2. šport. igralka, ki pri odbojki sprejema žogo in napad zaključuje z napadalnim udarcem: igrala je na mestu sprejemalke; reprezentančna sprejemalka
SSKJ²
sprejémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od sprejemati: sprejemanje daril, podkupnine / sprejemanje predpisov, zakonov / sprejemanje gostov, strank / sprejemanje novih delavcev v delovno organizacijo / kritično sprejemanje umetniških del / sprejemanje energije, toplote / sprejemanje dražljajev / sprejemanje televizijskega programa
SSKJ²
sprejémati -am nedov. (ẹ̑)
1. z izražanjem svoje volje delati
a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejemati darila, denar, podkupnino / pisne prijave sprejemamo do petnajstega aprila / sprejemati različne funkcije
b) da kdo (lahko) uresničuje, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničevati: sprejemati pomoč, povabila / sprejemati gostoljubje, prijateljstvo
c) da postane kaj veljavno: sprejemati stave / sprejemati odloke, zakone
2. delati, da kdo (lahko) pride k osebku, navadno za krajši čas in z določenim namenom: sprejemati goste; gostoljubno, prijazno sprejemati / danes pacientov ne sprejemajo
3. navadno v zvezi s s, z delati, da je kdo ob svojem prihodu deležen tega, kar izraža dopolnilo: sprejemati koga s smehom, ekspr. z rožami
4. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom
a) navadno s prislovnim določilom: v tej organizaciji sprejemajo nove delavce; na šoli sprejemajo učence z dokončano osemletko / sprejemati na stanovanje
b) z glagolskim samostalnikom: sprejemati obleke v čiščenje; sprejemati kaj v popravilo
5. delati, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina: sprejemati nove ideje, teorije / sprejemati besede iz tujih jezikov
// soglašati s čim, upoštevati kaj: sprejemam vaš predlog, zahtevo / sprejemati družbene norme / sprejemati rezultate ankete s pridržki
6. imeti, izražati pozitiven odnos do kakega (umetniškega) dela: nekateri so roman sprejemali, drugi odklanjali / gledalci so sprejemali njegove filme z navdušenjem
7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo omogočati
a) da kaj prehaja k osebku: sprejemati energijo, toploto; sprejemati in oddajati / rastline sprejemajo hranilne snovi iz zemlje črpajo, dobivajo; les sprejema vlago vpija, vsrkava
b) da kak pojav v stiku z osebkom povzroča določen drug pojav: antena, radijska postaja sprejema signale / celice sprejemajo dražljaje
8. z radijskimi, televizijskimi napravami delati, da kaj postane zaznavno: sprejemati obvestila / sprejemati televizijski program
// ptt zapisovati sporočilo, posredovano na daljavo z Morzejevimi ali analognimi znaki: radiotelegrafist sprejema in oddaja sporočila / sprejemati Morzejeve znake spreminjati oddajane električne, svetlobne, zvočne signale v Morzejeve znake pri posredovanju sporočila na daljavo
♦ fiz. sprejemati elektrone; rad. sprejemati spreminjati električne signale, ki jih prenašajo elektromagnetni valovi, v zvok, sliko
    sprejemajóč -a -e:
    poslušal jo je, z navdušenjem sprejemajoč novico
    sprejéman -a -o:
    z odporom sprejemana zahteva
SSKJ²
sprejémec -mca m (ẹ̑) šol. žarg.
sprejemni izpit: strah jo je bilo, da ne bo naredila sprejemca; neuspeh na sprejemcu za umetnostno akademijo
SSKJ²
sprejémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sprejem ali sprejemanje: sprejemni dnevi; sprejemni pogoji; sprejemni postopek / sprejemni oddelek; sprejemna antena antena, ki sprejema elektromagnetne valove; sprejemne naprave; sprejemna postaja naprave, ki omogočajo sprejemanje sporočil z elektromagnetnimi valovi
♦ ptt sprejemni aparat telefonski ali telegrafski aparat za sprejemanje sporočil; sprejemna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo vrednostne pošiljke; sprejemna pošta pošta, ki prevzame pošiljko; šol. sprejemni izpit izpit za sprejem na določeno šolo
SSKJ²
sprejemljív -a -o prid., sprejemljívejši (ī í)
1. ki se da sprejeti, odobriti: sprejemljiv načrt, nasvet; njegov odgovor ni sprejemljiv / sprejemljiva razlaga
2. navadno v zvezi z za sposoben sprejemati: sprejemljiv za novosti / sprejemljiv za glasbo, lepoto / sprejemljiv za vzgojne vplive / knjiž. sprejemljiv za bolezen dovzeten
SSKJ²
sprejemljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost sprejemljivega: sprejemljivost ponudbe, predloga, zahteve / sprejemljivost za vzgojne ukrepe
SSKJ²
sprejémnica -e ž (ẹ̑)
prostor, urejen za sprejemanje gostov: stopiti v sprejemnico; lepo opremljena sprejemnica
♦ ptt listina, s katero pošta potrdi prevzem pošiljke
SSKJ²
sprejémnik -a m (ẹ̑)
1. naprava, ki sprejema elektromagnetne valove: sprejemnik ne dela; sprejemnik signalov iz vesolja; oddajnik in sprejemnik / radijski sprejemnik ki posreduje zvočna sporočila; naprava za poslušanje javnosti namenjenega radijskega programa; radarski, satelitski sprejemnik; televizijski sprejemnik ki posreduje zvočna in slikovna sporočila
2. knjiž. kdor kaj sprejme: darovalci in sprejemniki krvi / odnos med bralcem in pisateljem je odnos med oddajnikom in sprejemnikom
♦ biol. sprejemnik organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje; receptor; ptt telegrafski sprejemnik ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; rad. kontrolni sprejemnik s katerim se nadzoruje kakovost radijske, televizijske oddaje; tranzistorski sprejemnik
SSKJ²
sprejéti sprêjmem dov., sprejmíte tudi sprêjmite; sprejél; nam. sprejét in sprejèt (ẹ́ é)
1. z izrazitvijo svoje volje narediti
a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejeti darilo, nagrado; od nje ni hotel sprejeti denarja; rad, z veseljem to sprejmem / sprejeti v dar / sprejeti delo, službo; sprejeti funkcijo predsednika / sprejmeš? Sprejmem / kot vljudnostna fraza sprejmite moje iskrene čestitke
b) da kdo (lahko) uresniči, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničiti: sprejeti pomoč pri delu; sprejeti prijazno ponudbo, povabilo / sprejeti prijateljstvo / sprejeti boj, izziv, sodelovanje
♦ šah. sprejeti remi
c) da postane kaj veljavno: sprejeti stavo / v parlamentu so sprejeli nov zakon / sprejeti ustrezne ukrepe za nemoteno preskrbo
2. narediti, da kdo (lahko) pride k osebku, navadno za krajši čas in z določenim namenom: predsednik republike je sprejel veleposlanika; sprejeti goste, obiskovalce, stranke / sprejeti na obisk / sprejeti gosta na letališču, pri vratih pričakati / ekspr. na pragu jih je sprejel oster mraz so začutili
3. navadno v zvezi s s, z narediti, da je kdo ob svojem prihodu deležen tega, kar izraža dopolnilo: sprejeti koga s pesmijo, ekspr. z rožami
4. narediti, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom
a) navadno s prislovnim določilom: sprejeti nove delavce v delovno organizacijo / šola je sprejela le najboljše učence / sprejeti koga v stranko; sprejeti koga v svojo družbo / sprejeti koga na hrano in stanovanje; sprejeti koga pod streho nuditi mu prenočišče, hrano; sprejeti v službo / sprejeti pesem v zbirko uvrstiti
b) z glagolskim samostalnikom: sprejeti čevlje v popravilo; sprejeti obleko v čiščenje
// v zvezi z za narediti, da pride kdo z osebkom v kak odnos: sprejeti koga za zeta / sprejeti otroka za svojega posvojiti ga
5. narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina: sprejeti nove ideje, teorije / sprejeti resnico priznati jo; sprejeti krščansko vero postati kristjan / sprejeti tujo besedo
● ekspr. sprejmem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava
// soglašati s čim, upoštevati kaj: sprejeti pojasnilo, ugovor, zahtevo; sprejeti opravičilo koga opravičiti mu / sprejeti družbene norme
6. ustvariti si, izraziti pozitiven odnos do kakega (umetniškega) dela: nekateri so knjigo sprejeli, drugi jo odklanjajo; gledalci so film lepo, zadržano sprejeli / občinstvo tega slikarja dolgo ni sprejelo
7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo omogočiti
a) da kaj preide k osebku: sprejeti energijo, toploto; sprejeti in oddati / rastlina sprejme hranilne snovi iz zemlje vsrka, dobi; les sprejme vlago vpije, vsrka
b) da kak pojav v stiku z osebkom povzroči določen drug pojav: antena teh signalov ne more sprejeti / organizem sprejme dražljaj
// biti glede na prostornino tak, da lahko pride v osebek, kar izraža dopolnilo: avtobus sprejme petdeset potnikov; ladja sprejme še petsto ton tovora / dvorana bo sprejela prve gledalce že letos bo zgrajena, uporabljena
8. z radijskimi, televizijskimi napravami narediti, da kaj postane zaznavno: pilot je sprejel obvestilo po radiu
// ptt zapisati sporočilo, posredovano na daljavo z Morzejevimi ali analognimi znaki: radiotelegrafist je obvestilo sprejel / sprejeti Morzejeve znake spremeniti oddane električne, svetlobne, zvočne signale v Morzejeve znake pri posredovanju sporočila na daljavo
    sprejét -a -o:
    razpravljati o sprejetem načrtu; delavci, sprejeti v delovno organizacijo; predlog je sprejet
SSKJ²
sprejétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od sprejeti: sprejetje odloka, ustave, zakona; sprejetje novega učnega programa / sprejetje kake ideje, teorije / sprejetje novih članov v društvo sprejem
SSKJ²
sprejétost -i ž (ẹ̑)
dejstvo, da je kdo sprejet: popolna sprejetost v odnosih; občutek sprejetosti; sprejetost, varnost in pripadnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sprejòh medm. (ȍ)
star., v zvezi z joh prejoj: joh, sprejoh, kaj bo z nami
SSKJ²
spréklati se -am se dov. (ẹ̑)
pog. spreti se, sporeči se: z vsakim se sprekla
SSKJ²
sprekléti -kôlnem [sprekou̯nem] dov., sprekolníte tudi sprekôlnite; spreklél; nam. spreklét in spreklèt (ẹ́ ó)
nar. prekleti: spreklel ga je / spreklel je svojo usodo
SSKJ²
sprékoma prisl. (ẹ̑)
zastar. počez, povprek: steza drži sprekoma čez melišče
SSKJ²
sprekrížan tudi izprekrížan -a -o prid. (ī)
nar. prekrižan: sedeti s sprekrižanimi rokami / travnik je sprekrižan z jarki
SSKJ²
sprelép -a -o tudi -ó prid. (ẹ̑ ẹ́)
star. prelep: sprelepa deklica / sprelepa zamisel
    sprelepó prisl.:
    sprelepo peti
SSKJ²
sprelèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od spreleteti: sprelet mraza po hrbtu / sprelet groze / sprelet ptic
SSKJ²
sprelétati -am tudi izprelétati -am nedov. (ẹ̑)
spreletavati: mraz, vročica ga spreleta po vsem telesu / groza, strah ga spreleta / čudne misli jo spreletajo / ptice se spreletajo nad jezerom
SSKJ²
spreletávanje -a s (ȃ)
glagolnik od spreletavati: spreletavanje mraza, srha po hrbtu / spreletavanje muh, ptic
SSKJ²
spreletávati -am tudi izpreletávati -am nedov. (ȃ)
nav. ekspr. hitro, za kratek čas se pojavljati po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh ga spreletava; mravljinci jo spreletavajo po hrbtu; brezoseb. ob teh zgodbah jih je kar spreletavalo
● barve ga spreletavajo bledi in rdi hkrati
// hitro, za kratek čas se pojavljati sploh: veselje mu je spreletavalo obraz
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza, strah spreletava navzoče / čudne misli ga spreletavajo; začele so jo spreletavati hude slutnje / plamen navdušenja spreletava zbrano množico
    spreletávati se tudi izpreletávati se
    leteč se večkrat premikati sem in tja: čebele brenčijo in se spreletavajo; metulji se spreletavajo s cveta na cvet; ptice se spreletavajo nad jezerom; roji mušic se spreletavajo po zraku / nad mestom so se spreletavala sovražnikova letala
    ●     ekspr. pogled se mu spreletava po dvorani na hitro pogleduje po njej
    spreletavajóč tudi izpreletavajóč -a -e:
    vrane so krakale, spreletavajoč se nad poljem; spreletavajoč mraz
SSKJ²
spreletéti -ím tudi izpreletéti -ím dov., sprelêtel tudi izprelêtel (ẹ́ í) nav. ekspr.
1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh spreleti človeka; mravljinci so ga spreleteli po hrbtu; kurja polt ga je spreletela po vsem telesu; brezoseb.: spreletelo ga je, ko jo je zagledal; spreletelo jo je do kosti, od nog do glave; od strahu ga je mrzlo spreletelo
// hitro, za kratek čas se pojaviti sploh: nasmeh mu je spreletel ustnice; rdečica mu je spreletela obraz; v njenih očeh se je nekaj spreletelo
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza, strah ga spreleti; človeka spreleti nemir; čudni občutki so ga spreleteli / spreletela jo je huda slutnja
2. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: spreletela ga je misel, da so ga vsi zapustili; brezoseb. odkrili so me, ga je spreletelo
3. v zvezi spreleteti z očmi, s pogledom na hitro pogledati, pregledati: z očmi je spreletel po dvorani; s pogledom je spreletela po zbranih
    spreletéti se tudi izpreletéti se
    leteč se premakniti sem in tja: golobi so se spreleteli nad trgom; zasvetlikalo se je, kakor bi se spreletela kresnička / vrane so se spreletele s travnika v gozd odletele
    // z letanjem se razgibati: čebele se morajo spreleteti / petelinčka je prijelo, da bi se malo spreletel po dvorišču
    ●     nar. nebo se je spreletelo se je zvedrilo; nar. poletna nevihta se hitro spreleti preide, mine; nar. do večera se bo že spreletelo prenehalo deževati
SSKJ²
spreletováti -újem nedov. (á ȗ)
spreletavati: mraz, vročina ga spreletuje / ptice se spreletujejo nad močvirjem
SSKJ²
sprelíti se -líjem se dov. (í)
nar. preliti se: voda se je zaradi sunka sprelila / barve so se na soncu sprelile
SSKJ²
spremémba tudi izpremémba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od spremeniti:
a) sprememba lastnosti, oblike, vsebine; sprememba mednarodnih odnosov / fizikalne, kemične spremembe; sprememba glasu v puberteti; sprememba državne ureditve / za spremembo iti na lov; ekspr. za spremembo je bil prijazen z menoj
b) fantova sprememba je očitna / z njim se je zgodila velika sprememba; sprememba v mišljenju
c) sprememba smeri / sprememba priimka, telefonske številke
// kar je spremenjeno: popraviti spremembo / v načrte so vnesli nekaj bistvenih sprememb / bolezenske, starostne spremembe / spremembe v vladi
♦ biol. dedna sprememba nova dedna lastnost organizma; nededna sprememba; fiz. ireverzibilna, izobarna sprememba; jezikosl. glasovna sprememba
SSKJ²
spremèn1 -éna m (ȅ ẹ́)
zastar. sprememba: nagel spremen vremena / v enem letu je nastal velik spremen
SSKJ²
sprémen2 -mna -o prid. (ẹ̑)
ki spremlja kaj, navadno
a) kot dopolnilo: poslal mu je svoje pesmi s spremnim pismom / spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke
b) kot posledica: spremni pojavi; spremne bolezni / spremne okoliščine
● spremna četa spremljevalna četa
♦ adm. spremni dopis; jezikosl. spremni stavek stavek, ki uvaja, spremlja premi govor; žel. potni listi in druge spremne listine vlakov
SSKJ²
spreména -e ž (ẹ̑) star.
1. sprememba: potrebne so majhne spremene besedila / opazil je spremeno na njenem obrazu
2. odtenek: spremena rumene barve; rdeči in modri cveti v vseh spremenah
SSKJ²
spremenítev tudi izpremenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od spremeniti: spremenitev načrta, sklepa / presenetila jih je njegova spremenitev / spremenitev vode v paro
SSKJ²
spremeníti -ím tudi izpremeníti -ím dov., spremêni tudi spreméni tudi izpremêni tudi izpreméni; spreménil tudi izpreménil (ī í)
1. narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo: spremeniti načrt, vsebino, zaporedje; vreme se bo spremenilo / spremeniti predpis, zakon / spremeniti obliko česa; ko jo je zagledal, se mu je obraz spremenil / spremeniti ceno; spremeniti količino, obseg / spremeniti svoje mišljenje, mnenje o čem
// povzročiti, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: to doživetje ga je spremenilo; v mestu se je popolnoma spremenil / do mene, proti meni se ni spremenil
2. narediti, da kaj ni več isto, kot je bilo: spremeniti mejo, smer / spremeniti ime, naslov; spremeniti predmet pogovora / spremeniti kraj bivanja preseliti se
3. v zvezi z v narediti, povzročiti, da kaj postane kaj drugega: spremeniti sladkor v alkohol; poseko so spremenili v travnik; voda se spremeni v paro / iz preprostega fanta se je spremenil v domišljavca / spremeniti misel v dejanje uresničiti jo / zaporno kazen so mu spremenili v denarno; ljubezen se je spremenila v sovraštvo
● od jeze je spremenil barvo zardel je; prebledel je; iz zdravstvenih razlogov mora spremeniti podnebje mora živeti v drugih podnebnih razmerah; ekspr. posteljnino spremenijo vsak dan zamenjajo; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; publ. moštvo je spremenilo rezultat v svoj prid je doseglo prednost v igri
    spremenjèn tudi izpremenjèn -êna -o:
    spremenjen načrt, vrstni red; njegov obraz je spremenjen; vsa spremenjena se je vrnila domov; ptice imajo sprednje okončine spremenjene v peruti
SSKJ²
spremenjênje -a s (é)
glagolnik od spremeniti: želel si je spremenjenja svoje usode / spremenjenje vode v paro
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spremenjênost tudi izpremenjênost -i ž (é)
lastnost, stanje spremenjenega: spremenjenost položaja / presenetila ga je prijateljeva spremenjenost
SSKJ²
spremenljív -a -o prid. (ī í)
ki se da spremeniti: spremenljiva oblika predmeta; spremenljiva razdalja; temperatura v skladišču je spremenljiva / spremenljiv rok
// ki se spremeni, spreminja: spremenljive cene; hitrost je zelo spremenljiva / spremenljivo razpoloženje; spremenljivo vreme / biti spremenljive narave
♦ astron. spremenljiva zvezda zvezda, ki periodično spreminja svetlobo, sij; elektr. spremenljivi upor; fiz., mat. spremenljiva količina; jezikosl. spremenljivi del besede
    spremenljívo prisl.:
    spremenljivo oblačno bo / v povedni rabi jutri bo spremenljivo in vetrovno
SSKJ²
spremenljívka -e ž (ȋ)
1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost: zamenjati spremenljivko; relacije med spremenljivkami; konstante in spremenljivke / neodvisna, odvisna spremenljivka
2. knjiž., navadno s prilastkom kar je spremenljivo in vpliva na kaj: človekovo ravnanje je odvisno od številnih spremenljivk, kot so okolje, dednost, zrelost / demografske spremenljivke; psihološke spremenljivke
♦ rač. podatek, katerega vrednost se med izvajanjem programa v računalniku lahko spreminja
SSKJ²
spremenljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost spremenljivega: spremenljivost določb; spremenljivost lastnosti, oblike / spremenljivost cen / spremenljivost razpoloženja; spremenljivost vremena / moti ga njena spremenljivost muhavost, nestanovitnost
♦ biol. lastnost organizmov, da se spreminjajo pod vplivom okolja ali zaradi sprememb dednih lastnosti; variabilnost
SSKJ²
spreméšanost tudi izpreméšanost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost spremešanega: spremešanost resničnega in namišljenega / spremešanost prebivalstva
SSKJ²
spreméšati tudi spremešáti -am tudi izpreméšati tudi izpremešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi drugače porazdelijo: spremešati fižol; zmes je treba dobro spremešati
2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: spremešati barve
● knjiž. lase so mu spremešale prve srebrne niti pojavili so se prvi sivi lasje
    spreméšati se tudi spremešáti se tudi izpreméšati se tudi izpremešáti se
    pojaviti se skupaj, istočasno: žalost in veselje sta se spremešala v njegovem glasu / dogodki so se spremešali med seboj
    // dobiti značilnosti drug drugega: v mestu so se narečja spremešala / na tem območju se je prebivalstvo zelo spremešalo
    spreméšan tudi izpreméšan -a -o:
    navdušenje, spremešano z ganjenostjo; spremešano prebivalstvo
SSKJ²
spremešávati -am tudi izpremešávati -am nedov. (ȃ)
mešati: spremešavati žito / v njem se spremešava toliko nasprotij
SSKJ²
spremétati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. knjiž. premetavati: spremetati stvari / življenje ga je neusmiljeno spremetalo
2. zastar. obhajati, spreletavati: groza ga spremeta / sram ga je bilo in barve so ga spremetale
3. zastar. spreminjati: kar naprej spremeta svoje misli in sklepe; vrstni red se spremeta
SSKJ²
spremetáti2 -méčem dov., spremêči spremečíte; spremêtal (á ẹ́)
knjiž. premetati2: spremetati knjige
    spremetán -a -o:
    vse je bilo razbito in spremetano
SSKJ²
spremetávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. premetavati: vihar spremetava ladjo; spremetavati se z ene strani na drugo / vojna ga je spremetavala po svetu
● knjiž. v njenih predstavah se je vse spremetavalo mešalo
SSKJ²
spremín -a m (ȋ)
zastar. sprememba: spremin oblike / opazil je spremin na njenem obrazu
SSKJ²
spremínjanje tudi izpremínjanje -a s (í)
glagolnik od spreminjati: spreminjanje načrtov, predpisov; spreminjanje vremena / spreminjanje barv; spreminjanje glasu; spreminjanje oblike predmeta / spreminjanje cen; spreminjanje hitrosti / spreminjanje električne energije v mehansko; spreminjanje vode v paro
SSKJ²
spremínjast tudi izpremínjast -a -o prid. (í)
ki se spreminja: spreminjaste barve; spreminjasta svetloba / spreminjasto razpoloženje
// ki se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih: obleka iz spreminjaste svile; spreminjasta krila metuljev; nebo je bilo spreminjasto kot opal
    spremínjasto tudi izpremínjasto prisl.:
    perje se spreminjasto lesketa; spreminjasto zeleno morje
SSKJ²
spremínjati -am tudi izpremínjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj ni več tako, kot je bilo: spreminjati besedilo, načrt, vsebino; življenje se spreminja / listje že spreminja barve rumeni; spreminjati glas; spreminjati obliko česa; fizikalno, kemično se spreminjati; spreminjati se na bolje / spreminjati držo / spreminjati cene; spreminjati hitrost, količino, prostornino; število zaposlenih se spreminja
// povzročati, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: taka srečanja človeka spreminjajo; življenje v samoti nas spreminja / otrok se je začel v novem okolju kmalu spreminjati
2. delati, da kaj ni več isto, kot je bilo: spreminjati meje; spreminjati smer / spreminjati imena, priimke / pogosto spreminja kraj bivanja se seli
3. v zvezi z v delati, povzročati, da kaj postane kaj drugega: spreminjati mehansko energijo v električno; spreminjati močvirja v rodovitno zemljo; voda se spreminja v paro / spreminjati se iz sovražnika v prijatelja / negodovanje se spreminja v jezo; ekspr. glina se pod njegovimi rokami spreminja v umetnino
● od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; pavovo perje se lepo spreminja se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih; časi se spreminjajo in mi z njimi
♦ jezikosl. zveneči soglasniki se pred nezvenečimi spreminjajo v nezveneče
    spreminjajóč tudi izpreminjajóč -a -e:
    človek, spreminjajoč naravo, spreminja tudi sebe; spreminjajoče se barve
SSKJ²
spreminjàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. spreminjast: spreminjave barve / spreminjavo razpoloženje
SSKJ²
spreminjáva -e ž (ȃ)
star. spreminjanje: spreminjava barv / pazljivo je spremljal spreminjavo govornikovega obraza
SSKJ²
spreminjávček tudi izpreminjávček -čka m (ȃ)
zool., navadno v zvezi veliki spreminjavček dnevni metulj z barvno spreminjajočimi se krili, Apatura iris:
SSKJ²
spreminjávost -i ž (á)
knjiž. lastnost, značilnost spreminjavega: spreminjavost barv / spreminjavost razpoloženja
SSKJ²
spreminjeválec -lca [spreminjevau̯ca tudi spreminjevalca] m (ȃ)
kdor kaj spreminja: naprednjaki in spreminjevalci družbe
SSKJ²
spreminjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spreminjanje: spreminjevalni proces / spreminjevalne okoliščine
♦ pravn. spreminjevalni predlog predlog, s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spremísliti -im dov. (í ȋ)
star. premisliti, preudariti: vse je dobro spremislil / hotel je nekaj reči, pa se je spremislil
SSKJ²
spremíti in sprémiti -im, tudi sprémiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ̄)
iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremiti koga do vrat, iz hiše; spremil jo je na postajo
● ekspr. spremil jo je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledal za njo; vznes. včeraj smo ga spremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom
SSKJ²
spremljalec gl. spremljavec
SSKJ²
sprémljanje -a s (ẹ́)
glagolnik od spremljati: spremljanje otroka v šolo / redno spremljanje aktualnih dogodkov / začel je peti ob spremljanju glasbe spremljavi
SSKJ²
sprémljati -am nedov. (ẹ́)
1. hoditi, iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremljati otroka do šole; spremljati znanca na postajo; spremljati koga v kino; krajši čas spremljati / vsako leto jo spremlja na počitnice / detektivi so ga ves čas spremljali zasledovali
2. delati, da se kaj pojavlja, poteka istočasno s čim drugim, navadno kot dopolnilo tega: gledalci so spremljali ples z enakomernim ploskanjem / pesem so spremljali vriski
// pojavljati se, potekati istočasno s čim drugim, navadno kot posledica tega: ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj; hiter telesni razvoj mladostnika spremlja slabokrvnost
3. navadno z igranjem na instrument dopolnjevati petje, igranje koga: pela je, on pa jo je spremljal na klavirju; spremljati se s kitaro
4. z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: spremljati film, predavanje, razlago / z zanimanjem je spremljal njun pogovor poslušal; tekmo je spremljal po televiziji gledal
// sproti se seznanjati s čim: spremljati politično dogajanje; spremljati razvoj znanosti
● ekspr. vso pot ga je spremljala ta misel je premišljeval o tem; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. smola ga spremlja vse se mu ponesreči; ekspr. dolgo jo je spremljal z očmi je gledal za njo
    spremljáje :
    spremljaje ga do vrat, mu je nekaj šepetal; pripovedovala je o nesreči, spremljaje svojo pripoved z vzdihi
    spremljajóč -a -e:
    spremljajoči jezdeci; razvoj industrije z vsemi spremljajočimi pojavi
    sprémljan -a -o:
    predavanje bo spremljano z diapozitivi
SSKJ²
spremljáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od spremljati: peti ob spremljavi kitare; klavirska spremljava / knjiž.: imeti spremljavo vojnih ladij spremstvo; spremljava govorjenja s kretnjami spremljanje
2. kar kaj spremlja: poslušati spremljavo; glasbena, zvočna spremljava / knjiž. to je pogosta spremljava hitrega industrijskega razvoja / star. razorožiti oboroženo spremljavo oboroženo spremstvo
SSKJ²
spremljávec -vca in spremljálec -lca [spremljau̯ca] m (ȃ)
star. spremljevalec: poslovila se je od svojega spremljavca
SSKJ²
spremljeválec -lca [spremljevau̯ca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj spremlja: posloviti se od spremljevalca; pozdravil je znanko in njenega spremljevalca / spremljevalec v rešilnem avtomobilu; uradni spremljevalec / orkester je bil dober spremljevalec njenega petja; pren. slabokrvnost in drugi spremljevalci telesnega razvoja
// kdor se sproti seznanja s čim: spremljevalci političnega dogajanja
SSKJ²
spremljeválen -lna -o prid. (ȃ)
ki koga, kaj spremlja: spremljevalne vojaške enote / spremljevalni pojavi industrializacije
SSKJ²
spremljeválka -e [spremljevau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki koga ali kaj spremlja: pozdravil je prijatelja in njegovo spremljevalko / pel je, njegova spremljevalka pa je igrala na klavir / prva, druga spremljevalka drugouvrščena, tretjeuvrščena tekmovalka lepotnega tekmovanja
// kar koga ali kaj spremlja: bolečine so bile njegove redne spremljevalke
// ženska, ki se sproti seznanja s čim: bila je redna spremljevalka političnega dogajanja
SSKJ²
spremljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od spremljevati: spremljevanje otrok v šolo / peti ob spremljevanju kitare
SSKJ²
spremljeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. spremljati: spremljeval jo je domov / spremljevati koga na klavirju
SSKJ²
sprémnica -e ž (ẹ̑)
ptt listina, ki navaja vrednost vsebine paketa in ga spremlja od pošiljatelja do naslovnika: izpolniti spremnico / poštna spremnica
● zastar. poslovil se je od svoje spremnice spremljevalke
SSKJ²
sprémnik -a m (ẹ̑)
zastar. spremljevalec: poslovil se je od svojih spremnikov
SSKJ²
sprémstven -a -o (ẹ̑)
pridevnik od spremstvo: spremstvene čete
SSKJ²
sprémstvo -a s (ẹ̑)
1. glagolnik od spremiti: ponuditi komu svoje spremstvo / odpotoval je v spremstvu svoje prijateljice / odpluti v spremstvu dveh vojnih ladij
2. skupina ljudi, ki koga spremlja, zlasti zaradi varstva: izbrati si spremstvo; na pot je odšel sam, brez spremstva; stopal je sredi spremstva / oboroženo, vojaško spremstvo; osebno spremstvo ki skrbi za visokega državnika na njegovem potovanju
SSKJ²
sprenášati -am nedov. (ȃ)
star. prenašati: sprenašati tovor / sprenašati novice
● star. jate ptičev se sprenašajo nad vodo letajo, se preletavajo
SSKJ²
sprenevéda -e ž (ẹ̑)
knjiž. kar kaže sprenevedanje: njegov obraz je spreneveda
SSKJ²
sprenevédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja
SSKJ²
sprenevédast -a -o prid.(ẹ́)
ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom
    sprenevédasto prisl.:
    sprenevedasto se začuditi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sprenevédati se -am se nedov. (ẹ́)
delati se nepoučenega, neobveščenega: ta človek se rad spreneveda; nikar se ne sprenevedaj, da ga ne poznaš, saj si bil zraven / pri njih je vse preprosto in naravno, da se ni treba nič sprenevedati pretvarjati
    sprenevedajóč se -a -e:
    sprenevedajoč se je rekel, da ga ne pozna; prisl.: sprenevedajoče pogledati
SSKJ²
sprenevédav -a -o prid. (ẹ́)
ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek; biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi
● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo
    sprenevédavo prisl.:
    sprenevedavo odgovoriti
SSKJ²
sprenevédavost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost sprenevedavega človeka: moti jih njegova sprenevedavost / hoče si ga pridobiti z mladostno sprenevedavostjo
SSKJ²
Spréngerjev -a -o prid. (ẹ̑)
bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri:
SSKJ²
spreobléči -obléčem dov., spreobléci spreoblécite in spreoblecíte; spreoblékel spreoblékla (ẹ́)
nar. preobleči: spreobleči otroka / spreobleči bluzo / spreobleči se v kmeta
SSKJ²
spreobráčanje tudi izpreobráčanje -a s (ā)
glagolnik od spreobračati: spreobračanje pijancev / spreobračanje nevernikov
SSKJ²
spreobráčati -am tudi izpreobráčati -am nedov. (ā ȃ)
1. povzročati, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: želel je spreobračati mladino; potepuhe in delomrzneže je težko spreobračati / spreobračati ljudi v svoje somišljenike
2. rel. povzročati, da kdo sprejme drugo veroizpoved: spreobračati nevernike, protestante
3. star. spreminjati: vedno hoče kaj spreobračati / poskušali so spreobračati nežlahtne kovine v zlato
● star. ne spreobračaj besed ne obračaj besed
SSKJ²
spreobračeválec -lca [spreobračevau̯ca tudi spreobračevalca] m (ȃ)
kdor spreobrača: spreobračevalec delomrznežev / spreobračevalci poganov
SSKJ²
spreobrnítev tudi izpreobrnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od spreobrniti: spreobrnitev poganov / spreobrnitev v krščanstvo
SSKJ²
spreobrníti in spreobŕniti -em tudi izpreobrníti in izpreobŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. povzročiti, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: mati ga je želela spreobrniti; takega delomrzneža ni mogoče spreobrniti; na silo se ne bo spreobrnil / ljubezen ga je popolnoma spreobrnila
● star. z lepo besedo ga je skušal spreobrniti od tega dejanja odvrniti; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ rel. grešnik se spreobrne
2. rel. povzročiti, da kdo sprejme drugo veroizpoved: spreobrniti nevernika / spreobrniti h katoliški veri; spreobrniti se v kristjana
3. star. spremeniti: naj se še tako trudi, sveta ne more spreobrniti; vreme se bo spreobrnilo / v čarovnikovih rokah se je kamenje spreobrnilo v bisere / jeza se mu je spreobrnila v žalost
    spreobŕnjen tudi izpreobŕnjen -a -o:
    spreobrnjen grešnik; skoraj vsa dežela je bila spreobrnjena
SSKJ²
spreobŕnjenec tudi izpreobŕnjenec -nca m (ŕ)
kdor sprejme drugo veroizpoved: verska vnema spreobrnjencev; spreobrnjenec iz protestantizma; pren., knjiž. politični spreobrnjenci
SSKJ²
spreobrnjênje tudi izpreobrnjênje -a s (é)
glagolnik od spreobrniti: fantovo spreobrnjenje ga je razveselilo; spreobrnjenje ljudomrzneža v človekoljuba / spreobrnjenje grešnikov / versko spreobrnjenje
SSKJ²
spreperéti -ím dov. (ẹ́ í)
prepereti: listje spreperi
SSKJ²
spreplêsti -plêtem tudi izpreplêsti -plêtem dov., spreplêtel in spreplétel spreplêtla tudi izpreplêtel in izpreplétel izpreplêtla, stil. spreplèl spreplêla tudi izpreplèl izpreplêla (é)
preplesti: spreplesti vrvi / spreplesti prste; prsti njunih rok so se sprepletli / ljubezen do dekleta je pesnik sprepletel z ljubeznijo do domovine
    sprepletèn tudi izprepletèn -êna -o:
    sprepletene korenine; z ironijo sprepleteno pripovedovanje
SSKJ²
spreplèt -éta m (ȅ ẹ́)
preplet1: spreplet korenin / v delu je opaziti spreplet različnih prvin / prikazati življenje v sprepletu vseh podrobnosti
SSKJ²
spreplétati -am tudi izpreplétati -am nedov. (ẹ̑)
prepletati: drevesa sprepletajo veje / sprepletati prste / pisatelj sprepleta več življenjskih zgodb; v tem filmu se sprepletata resničnost in domišljija
SSKJ²
sprepletênost -i ž (é)
prepletenost: sprepletenost niti / slikati življenje v njegovi raznoličnosti in sprepletenosti
SSKJ²
spreprêsti -prêdem in spreprésti -prédem dov., stil. spreprèl spreplêla in sprepréla (é; ẹ́)
zastar. prepresti: sprepresti voz s trakovi / sprepresti roman z ljudsko motiviko
SSKJ²
spreprôstiti -im dov. (ō ȏ)
knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: pisatelj je v poznejših delih spreprostil izraz
SSKJ²
spreprôščati -am nedov. (ó)
knjiž. delati kaj (bolj) preprosto: teh pojmov ne kaže spreproščati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sprêsti sprêdem in sprésti sprédem dov., stil. sprèl sprêla in spréla (é; ẹ́)
1. z orodjem ali strojem izoblikovati predivo v nit: spresti svilo, volno; predice so že vse spredle; spresti in stkati doma / spresti nit
2. narediti iz pajčevine: pajek sprede mrežo
3. ekspr. izdelati, narediti: spresti načrt / po vsem mestu spresti vohunsko mrežo
● ekspr. to je spredel v svoji glavi si je izmislil; ekspr. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe nastale
    spredèn -êna -o in spréden -a -o:
    čez noč spredena pajčevina; lepo spredena volna; 
prim. izpresti
SSKJ²
spréšati -am dov. (ẹ́)
pog. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stisniti: sprešati grozdje
// z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: sprešati kose kovine
● pog., ekspr. v avtobusu bi ga skoraj sprešali so ga v gneči zelo stiskali
    spréšan -a -o:
    grozdje je že sprešano; 
prim. izprešati
SSKJ²
spréten -tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi
2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator
    sprétno prisl.:
    spretno delati, govoriti
SSKJ²
spréti1 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ)
povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom
    spréti se 
    1. medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prijatelja sta se sprla; spreti se zaradi dediščine; spreti se s sosedom
    2. ekspr., v zvezi s s, z storiti kaj v nasprotju s tem, kar izraža dopolnilo: spreti se s predpisi, zakoni / spreti se s pametjo
    ●     ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo
    spŕt -a -o:
    sprti sosedje; to sklepanje je sprto z logiko
SSKJ²
spréti2 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ)
tisk. povečati ali zmanjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka:
SSKJ²
sprétnež -a m (ẹ̑)
ekspr. spreten človek: fant je v tem pravi spretnež
SSKJ²
spretnják -a m (á)
knjiž. spreten človek: gibi spretnjaka / ta spretnjak se zna uveljaviti
SSKJ²
spretnjákar -ja m (ȃ)
ekspr. spreten človek: on je velik spretnjakar / cirkuški spretnjakarji
SSKJ²
spretnjákovič -a m (á)
slabš. spreten človek: ta spretnjakovič se je znal izogniti vsem nastavljenim pastem
SSKJ²
spretnjáštvo -a s (ȃ)
knjiž. spretno, iznajdljivo ravnanje: uveljaviti se s svojim spretnjaštvom
SSKJ²
sprétnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost spretnega človeka: občudovati delavčevo spretnost; spretnost pri delu / za to delo je potrebna velika ročna spretnost; spretnost v vezenju / spretnost pri občevanju z ljudmi / vsako delo opravi z veliko spretnostjo zelo spretno
// dejavnost, ki zahteva tako lastnost: prekosil ga je v marsikateri spretnosti / pletenje, kvačkanje in druge ročne spretnosti
SSKJ²
sprétnosten -tna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na spretnost: spretnostne zahteve / spretnostna igra; spretnostne naloge, vaje
♦ šport. spretnostna vožnja vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti
SSKJ²
spreuméti -úmem stil. -umêjem dov., tudi spreúmel; spreúmljen tudi spreumét (ẹ́ ȗ, ȇ)
star. razumeti, dojeti: ne more spreumeti, da je to res; strmel je, kakor bi ničesar ne spreumel
    spreuméti se 
    spoznati, spomniti se: prisluhnila je pogovoru in se hitro spreumela, zakaj gre
    // razumeti se, spoznati se: na kmečko delo se najbolj spreume; ti se ne spreumeš na take stvari
SSKJ²
sprevájati -am nedov. (ā)
knjiž. voditi sem in tja: sprevajati konja po dvorišču / koklja sprevaja piščance / sprevajati dekle spremljati jo, sprehajati se z njo; sprevajati se po glavni ulici sprehajati se, hoditi
SSKJ²
sprevážati -am nedov. (ȃ)
zastar. voditi na sprehod: sprevažati psa po parku
    sprevážati se 
    voziti se: sprevažati se s kolesljem
SSKJ²
sprevedríti -ím dov., sprevédril; sprevedrèn (ī í)
knjiž. razvedriti: potovanje ga sprevedri
    sprevedríti se 
    zvedriti se: vreme se je sprevedrilo; brezoseb. počakaj, da se sprevedri
SSKJ²
sprevézati in sprevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
nar. vzhodno prevezati: sprevezala mu je rane
    sprevézan -a -o:
    lasje, sprevezani z ruto
SSKJ²
sprevíd -a m (ȋ)
knjiž. spoznanje, dojetje: sprevid celotne problematike / analiza pomaga do jasnega sprevida
● knjiž. storiti kaj po lastnem sprevidu preudarku
SSKJ²
sprevídenje -a s (ȋ)
glagolnik od sprevideti: sprevidenje problema
SSKJ²
sprevídeti -im tudi izprevídeti -im dov. (í ȋ)
spoznati, dojeti: sprevideti napako, potrebo; sprevidel je, da ni prav storil; sprevidel je, kako malo ve
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sprevidévati -am tudi izprevidévati -am nedov. (ẹ́)
spoznavati, dojemati: sprevidevati potrebo po izobrazbi; počasi sprevideva, da bi bilo bolje ostati
SSKJ²
sprevidévnost -i ž (ẹ́)
knjiž. razsodnost, pamet: ta človek nima prave sprevidevnosti; pomanjkanje sprevidevnosti
SSKJ²
sprevídnost tudi izprevídnost -i ž (í)
star. preudarnost, razsodnost: njegova odlika je sprevidnost / politična sprevidnost
SSKJ²
sprevíjati -am nedov. (í)
star. previjati: sprevijati otroka
SSKJ²
sprevíti -víjem dov. (í) star.
1. previti: spreviti otroka
2. medsebojno zviti: spreviti cevi / spreviti si lase
SSKJ²
sprevòd tudi sprêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́)
1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi, zbrana z določenim namenom: po cesti gre, se pomika sprevod; uvrstiti se v sprevod; dolg sprevod / pogrebni, poročni, pustni sprevod / iti v sprevodu
// dogodek, pri katerem nastopa taka skupina ljudi: udeležiti se sprevoda; organizirati sprevod / prisostvovati prvomajskemu sprevodu
2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: sprevod delavcev, vračajočih se z dela / sprevod avtomobilov
SSKJ²
sprevóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sprevod: sprevodni korak
♦ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa
SSKJ²
sprevódnica -e ž (ọ̑)
uslužbenka, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu: sprevodnica je začela pregledovati vozovnice / avtobusna sprevodnica
SSKJ²
sprevódnik -a m (ọ̑)
uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu: pokazati vozovnico sprevodniku / avtobusni, železniški sprevodnik
SSKJ²
sprevódniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sprevodnike: sprevodniška obleka / sprevodniška služba
SSKJ²
sprevráčanje tudi izprevráčanje -a s (ā)
glagolnik od sprevračati: sprevračanje kriterijev / sprevračanje dejstev / sprevračanje resnega junaka v smešnega
SSKJ²
sprevráčati -am tudi izprevráčati -am nedov. (ā ȃ)
1. spreminjati, zlasti na slabše: sprevračati kriterije ocenjevanja; sprevračati naravni red; razpoloženje se sprevrača
2. prikazovati kaj drugače, neresnično: nasprotniki so sprevračali njegove namene; sprevračati pomen besed
    sprevráčati se tudi izprevráčati se v zvezi z v
    spreminjati se, zlasti v kaj slabšega: jeza se sprevrača v sovraštvo / z leti se je vse bolj sprevračal v odljudneža
    ●     knjiž. pomlad se sprevrača v poletje prehaja
SSKJ²
sprevréči -vŕžem tudi izprevréči -vŕžem dov., sprevŕzi sprevŕzite in sprevrzíte tudi izprevŕzi izprevŕzite in izprevrzíte; sprevŕgel sprevŕgla tudi izprevŕgel izprevŕgla (ẹ́ ȓ)
1. spremeniti, zlasti na slabše: čas lahko sprevrže najboljša prizadevanja; svoj sklep je nenadoma sprevrgel; merila ocenjevanja so se sprevrgla / vreme se bo sprevrglo / kljub vsej skrbi so se mu otroci sprevrgli
● star. rastlina, žival se sprevrže izrodi, degenerira
2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevreči resnico; sprevreči smisel besed
    sprevréči se tudi izprevréči se v zvezi z v
    spremeniti se, zlasti v kaj slabšega: oblast se je sprevrgla v tiranstvo; veter se je sprevrgel v vihar / pozneje se je sprevrgel v nasprotnika revolucije / veselje se je sprevrglo v žalost
    ●     knjiž. dan se je sprevrgel v noč znočilo se je
    sprevŕžen tudi izprevŕžen -a -o
    1. deležnik od sprevreči: sprevržen smisel izjave; položaj je popolnoma sprevržen
    2. ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: sprevržen človek; vsi jo imajo za sprevrženo / sprevržen nagon
SSKJ²
sprevrgljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. spremenljiv: sprevrgljiv značaj; njegovo razpoloženje je sprevrgljivo
SSKJ²
sprevrníti in sprevŕniti -em tudi izprevrníti in izprevŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. spremeniti, zlasti na slabše: sprevrniti naravni red; vse se je sprevrnilo
2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevrniti resnico; zavestno sprevrniti smisel besed
    sprevrníti se in sprevŕniti se tudi izprevrníti se in izprevŕniti se v zvezi z v
    spremeniti se, zlasti v kaj slabšega: resnost se je sprevrnila v hudomušnost; oblast se je sprevrnila v tiranstvo / sprevrnil se je v trmoglavca
    sprevŕnjen tudi izprevŕnjen -a -o:
    sprevrnjeni nazori; red je sprevrnjen
    ●     knjiž. sprevrnjen človek moralno pokvarjen
SSKJ²
sprevŕnjenost -i ž (ŕ)
lastnost, značilnost sprevrnjenega: sprevrnjenost človekovega bistva / sprevrnjenost dejstev
SSKJ²
sprevŕženec tudi izprevŕženec -nca m (ȓ)
kdor ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: spolni sprevrženci
SSKJ²
sprevŕženost tudi izprevŕženost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost sprevrženega: sprevrženost položaja / moralna, spolna sprevrženost
SSKJ²
spŕhati -am dov. (r̄)
zastar. sprhutati: na dvorišču je sprhal petelin; prim. izprhati
SSKJ²
sprhlína -e ž (í)
agr. razkrojene organske snovi: prepereline in sprhline
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sprhnélost -i ž (ẹ́)
stanje sprhnelega: sprhnelost lesa
SSKJ²
sprhnéti -ím dov. (ẹ́ í)
razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage: les, slama sprhni; deske na vlažnih tleh hitro sprhnijo; truplo sprhni v zemlji
● slabš. v takem okolju človek sprhni duševno otopi, postane nedejaven
    sprhnèl in sprhnél -éla -o:
    sprhnel les; sprhnele stopnice; sprhnelo listje
SSKJ²
sprhnína -e ž (ī)
agr. razkrojene organske snovi: gozdna zemlja vsebuje veliko sprhnine
SSKJ²
spŕhniti1 -em dov. (ŕ ȓ)
hitro, slišno zleteti; prhniti: ptič sprhne z drevesa
SSKJ²
spŕhniti2 -em dov. (ŕ ȓ)
sprhneti: les sprhne
SSKJ²
sprhútati -am dov., tudi sprhutála (ū)
hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš sprhuta
// prhutajoč zleteti: prestrašena ptica je sprhutala z veje
SSKJ²
sprhutávati -am nedov. (ȃ)
hitro, slišno zamahovati s perutmi: ptice sprhutavajo / sprhutavati s krili
SSKJ²
spričeválo -a s (á)
1. dokument o učenčevem uspehu in vedenju: dobiti spričevalo; izdati, overoviti, podpisati spričevalo; k prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo / maturitetno spričevalo; zrelostno spričevalo; spričevalo o končani osnovni šoli
// učenčev uspeh v takem dokumentu: imeti dobro, odlično, slabo spričevalo; ocena iz matematike mu kvari spričevalo
2. s prilastkom listina z določenimi podatki, s katero se kaj dokazuje, potrjuje: zdravniško spričevalo; spričevalo o izvoru blaga; izdati spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo
3. nav. ekspr., s prilastkom kar kaj dokazuje, potrjuje: uspešno opravljeno delo je spričevalo njegove sposobnosti; to je slabo spričevalo zanj; vedenje je spričevalo srčne kulture / jezik v razpravi ne daje avtorju najboljšega spričevala je slab, neprimeren
● zastar. predstojnik mu je dal spričevalo, da je natančen je izjavil; zastar. za te otroke moram dati spričevalo, da so pridni reči, trditi
♦ pravn. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe; ubožnostno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe; šol. nostrificirati spričevalo; izstopno, končno spričevalo
SSKJ²
spričevati ipd. gl. izpričevati ipd.
SSKJ²
spríčkati se -am se dov. (ȋ)
medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spričkala sta se zaradi otrok; za vsako malenkost se spričkata; večkrat se spričkajo, pa so si spet dobri
SSKJ²
spríčo in spričo predl. (í) z rodilnikom
1. publ. zaradi: spričo pomanjkanja dokazov so ga oprostili / spričo take konkurence ni imel nobenih možnosti, da bi zmagal; ta problematika spričo spremenjenih okoliščin ni več aktualna / v vezniški rabi zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zelo povečal. Spričo tega je vlada omejila uvoz
2. ob, poleg2: spričo njega je bil kakor pritlikavec
3. star. vpričo2: spričo vseh ga je udaril
SSKJ²
spriditi ipd. gl. izpriditi ipd.
SSKJ²
sprijateljeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
sklepati prijateljska razmerja: mladi se radi sprijateljujejo; sprijateljevati se s sodelavci
SSKJ²
sprijateljíti se -ím se in sprijáteljiti se -im se dov. (ī í; ȃ)
skleniti prijateljsko razmerje: otroci se radi sprijateljijo; sprijateljiti se s sosedi / čez nekaj let sta se spet sprijateljila
SSKJ²
sprijaznítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od sprijazniti se: sprijaznitev z usodo, življenjem
SSKJ²
sprijázniti se -im se dov. (á ȃ)
1. prenehati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti: sprijazniti se z mislijo na smrt; sprijazniti se z nastalim položajem; ni se mogel sprijazniti s tem, da je vse izgubljeno; sprijazniti se z usodo, življenjem / sprijazniti se z novim vodstvom
2. star. sprijateljiti se: seznanila in sprijaznila sta se z vsemi sopotniki / potrpite malo, morda se še sprijaznimo
    sprijázniti knjiž.
    povzročiti prijazen, naklonjen medsebojni odnos: otroci so ju sprijaznili / vino sprijazni ljudi
    sprijáznjen -a -o:
    z vsem sprijaznjen človek; biti sprijaznjen z usodo, življenjem
SSKJ²
sprijáznjenje -a s (ā)
glagolnik od sprijazniti se: sprijaznjenje z novim položajem
SSKJ²
sprijáznjenost -i ž (ā)
dejstvo, da je kdo sprijaznjen: sprijaznjenost z usodo, življenjem
SSKJ²
sprijaznjeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
prenehavati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti: ljudje so se začeli sprijaznjevati z novimi ukrepi / sprijaznjevati se z novo oblastjo
SSKJ²
sprijèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od sprijeti se: sprijem listov v knjigi; sprijem posameznih plasti barve / njegovo življenje je bilo polno sprijemov z najrazličnejšimi ljudmi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sprijémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od sprijemati se: sprijemanje testa, zemlje / sprijemanje krvi
SSKJ²
sprijémati se -am se tudi -ljem se nedov. (ẹ̑)
1. zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje se sprijemajo; prsti se mu sprijemajo, ker je zlagal smolnate deske
// ob medsebojnem dotiku ostajati skupaj: listi so se začeli sprijemati / sneg se sprijema; ilovnata zemlja se sprijema / na vlažnem se cement sprijema v kepe; sladkor se pri segrevanju sprijema v grudice; pren., knjiž. posamezni drobci predstave se počasi sprijemajo v celoto
2. star. spopadati se, spoprijemati se: sprijemati se z orožniki / fantje so se večkrat sprijemali
● zastar. snežinke se sprijemajo na obleko prijemajo; ekspr. zdaj ni čas, da bi se sprijemali z besedami prepirali
    sprijemajóč se -a -e:
    sprijemajoči se lasje; sprijemajoča se prst
SSKJ²
sprijémek -mka m (ẹ̑)
sprimek: sprijemek las / na čelu je otipal krvav sprijemek
SSKJ²
sprijémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sprijem ali sprijemanje: sprijemna moč, sila / ilovica je sprijemna sprijemljiva
SSKJ²
sprijémkast -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. sprijemljiv, lepljiv: sprijemkast pljunek / hoditi po sprijemkasti ilovici
SSKJ²
sprijemljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) sprime, sprijema: sprijemljive smolnate deske / sneg je bil moker in sprijemljiv; sprijemljiva ilovica / pajčevina je sprijemljiva lepljiva
SSKJ²
sprijemljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost sprijemljivega: sprijemljivost snega / sprijemljivost testa
SSKJ²
sprijémnost -i ž (ẹ̑)
sposobnost za sprijemanje: zmanjšati sprijemnost
SSKJ²
sprijéti sprímem dov., sprijél; nam. sprijét in sprijèt (ẹ́ í)
zastar. sprejeti: sprijeti goste / Bog vas sprimi, ga je pozdravil
SSKJ²
sprijéti se sprímem se dov., sprijél se; nam. sprijét se in sprijèt se (ẹ́ í)
1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: mokri, potni lasje se sprimejo; smolnati prsti so se mu sprijeli
// ob medsebojnem dotiku ostati skupaj: listi v knjigi so se sprijeli; čez čas se posamezni deli med seboj sprimejo; cementna masa se mora dobro sprijeti s podlago / moker sneg se hitro sprime; ilovnata zemlja se sprime / moka se sprime v kroglice; sprijeti se v grude, kepe
2. knjiž. prijeti drug drugega (za roke): fantje in dekleta se sprimejo in zaplešejo / sprijeti se v kolo; sprijeti se za roke
3. star. spopasti se, spoprijeti se: četa se je sprijela s sovražnikom / domači fantje so se sprijeli s prišleki / psi so se sprijeli za kost
    sprijéti 
    povzročiti, da kaj ob medsebojnem dotiku ostane skupaj: lepilo sprime kamnino in steklo; zastar. sprijeti posamezne dele s klejem zlepiti
    ♦     med. serum sprime eritrocite
    sprijét -a -o:
    sprijeti lasje; moker, sprijet sneg; od krvi sprijeta dlaka; v grudice sprijeta moka; kosi peciva so med seboj sprijeti
SSKJ²
sprijétost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost sprijetega: sprijetost las
♦ petr. trdna sprijetost konglomerata
SSKJ²
sprímek -mka m (ȋ)
1. kar je sprijeto: sprimek dlake, las / na glavi je otipal krvav sprimek
♦ med. sprimek celic
2. petr. kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj; breča: peščenjaki in sprimki; pren., knjiž. nova država je bila sprimek manjših držav in državic
SSKJ²
sprimitivizírati -am dov. (ȋ)
knjiž. narediti kaj primitivno: sprimitivizirati medsebojne odnose
SSKJ²
sprímkast -a -o prid. (ȋ)
zastar. sprijemljiv, lepljiv: sprimkasto blato
SSKJ²
spríng -a m (ȋ)
navt. močna vrv za privezovanje ladij pri pristajanju:
SSKJ²
sprínt in šprínt -a m (ȋ)
1. šport. tek na kratke proge: rekorder v sprintu
2. pog. zelo hiter tek, plavanje, kolesarjenje: tekmovalec je začel s silovitim sprintom
SSKJ²
spríntati1 -am dov. (ȋ) pog.
natisniti, navadno rezultate računalniške obdelave: sprintati elektronsko pošto; sprintati račun
SSKJ²
spríntati2 -am in špríntati -am nedov. in dov. (ȋ)
pog. zelo hitro teči, plavati, kolesariti: sto metrov pred ciljem je začel sprintati / kam pa sprintaš tečeš, greš
SSKJ²
sprintêr tudi sprínter in šprintêr tudi šprínter -ja m (ȇ; ī)
športnik, ki tekmuje v teku na kratke proge: uspehi naših sprinterjev
SSKJ²
sprínterica in šprínterica -e ž (ȋ)
nav. mn., šport. obuvalo z jeklenimi konicami na podplatih, zlasti za tek: obuti sprinterice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sprintêrka tudi sprínterka in šprintêrka tudi šprínterka -e ž (ȇ; ī)
športnica, ki tekmuje v teku na kratke proge: tekmovalka je obdržala prvo mesto med sprinterkami
SSKJ²
sprintêrski tudi sprínterski in šprintêrski tudi šprínterski -a -o prid. (ȇ; ī)
nanašajoč se na sprinterje ali sprint: sprinterski trening; sprintersko tekmovanje / sprinterska proga
SSKJ²
sprivatizírati -am dov. (ȋ)
nav. ekspr. družbeno, kolektivno spremeniti v zasebno: sprivatizirati podjetje; sprivatizirati javno šolstvo, zdravstvo / sprivatizirati šport
    sprivatizírati se 
    omejiti se na zasebno življenje: predstavniki gibanja so se sprivatizirali
    sprivatizíran -a -o:
    sprivatizirane železnice; sprivatizirano (državno) podjetje
SSKJ²
sprofanírati -am dov. (ȋ)
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: sprofanirati idejo
SSKJ²
sprofesionalizírati -am dov. (ȋ)
knjiž. narediti, da postane kaj poklicno: sprofesionalizirati gledališče
    sprofesionalizírati se 
    doseči visoko stopnjo pri opravljanju kakega dela: športnik se je zelo sprofesionaliziral
    sprofesionalizíran -a -o:
    sprofesionaliziran športnik
SSKJ²
sprogramírati -am dov. (ȋ)
1. pripraviti računalniški program ali del njega, navadno s programskim jezikom: sprogramirati nov brskalnik; sprogramirati igro / sprogramirati idejo za splet
2. ekspr. načrtno razviti ali zavreti določene sposobnosti, lastnosti koga: družba ga je sprogramirala tako, da bi se ji pustil avtomatično voditi / sprogramirati možgane
SSKJ²
sprojektírati -am dov. (ȋ)
zasnovati, izdelati načrt za kak objekt, območje: sprojektirati hišo, most
SSKJ²
sproletarizírati -am dov. (ȋ)
1. spremeniti v mezdnega delavca: buržoazna družba je sproletarizirala množice; prebivalstvo v mestih se je hitro sproletariziralo
2. nav. ekspr. narediti siromašno, ubožno: kapitalizem je sproletariziral veliko ljudi
    sproletarizíran -a -o:
    sproletarizirani kmetje
SSKJ²
spromovírati -am dov. (ȋ)
razširiti poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: vsako leto so spromovirali novo uspešnico; dobro, odlično spromovirati blagovno znamko, nove zamisli
SSKJ²
sprositi gl. izprositi
SSKJ²
sprostílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sprostitev: sprostilni gibi; sprostilne vaje / sprostilna narava igre
SSKJ²
sprostírati -am nedov. (ī ȋ)
knjiž. razprostirati, širiti: sprostirati roke / hiše na široko sprostirajo svoje strehe / za vasjo se sprostirajo polja in travniki / mir se sprostira nad mestom
SSKJ²
sprostítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od sprostiti: sprostitev mišic; vaje za sprostitev / želeti si sprostitve; branje mu pomeni sprostitev / duševna in telesna sprostitev / sprostitev energije, toplote / sprostitev delovne sile
2. dejstvo, da je kaj sproščeno: sprostitve v maloobmejnem prometu
SSKJ²
sprostíti -ím dov., spróstil (ī í)
1. narediti, da kaj preneha biti napeto, vpeto: sprostiti vrv, vzmet; ob odjugi so se veje sprostile izpod snega / knjiž. stražar je jetniku sprostil roke odvezal; snel lisice
2. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen: sprostiti mišice; sprostiti noge, prste, roke; v topli kopeli se telo sprosti / sprostiti obraz; njegova toga drža se je sprostila / ekspr. sprostiti korak začeti hoditi bolj lahkotno, živahno
3. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, glasba ga sprosti; sprostiti se po izpitu; sprostiti se s hojo, z igro / v naravi se duševno in telesno sprosti / ko se je nekoliko sprostil, je vprašal, če sme kaditi / sprostiti notranjo napetost
4. narediti, povzročiti, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov: v igri je sprostil svoja čustva; sprostiti nagone, strasti / sprostiti bolečino v joku; sprostiti svojo domišljijo; ob pesmi so se mu sprostili žalostni spomini / ob pijači se je pogovor sprostil
5. povzročiti, da postane kaj prosto, razpoložljivo: kemični proces sprosti toploto; pri eksploziji se sprosti velika energija / novi proizvodni način bo sprostil precej delavcev; publ. z dozidavo so v hotelu sprostili nekaj prostorov / sprostiti rezervna sredstva; pren. ljubezen je v njem sprostila nove moči
// ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: sprostiti prodajo, uvoz / sprostiti cene
● knjiž. proti večeru se je sprostila nevihta je bila, nastala; knjiž. ni se mogel sprostiti občutka, da ni zaželen znebiti
♦ biol. dozorelo jajčece se sprosti
    sprostíti se 
    postati sproščen: otrok se sprosti v šolski dobi; sprostiti se med prijatelji
    sproščèn -êna -o
    1. deležnik od sprostiti: postati sproščen; predpisi glede tega so zelo sproščeni; sproščene cene; sproščena energija, toplota; sproščene naravne sile; mišice naj bodo sproščene; gradnja se bo nadaljevala, ko bodo sproščena denarna sredstva
    2. ki se duševno in telesno dobro počuti, nima zadržkov v ravnanju, vedenju: sproščen človek; biti naraven in sproščen
    // ki izraža, kaže tako počutje: spregovoril je s sproščenim glasom; imeti sproščen nastop; sproščen smeh; sproščeno govorjenje, vedenje / pisateljev jezik je sproščen; prisl.: sproščeno govoriti, se smejati; sproščeno se vesti; ležati popolnoma sproščeno
SSKJ²
sprostituírati se -am se dov. (ȋ)
1. postati prostitutka, prostitut: dekle se je sprostituiralo
2. ekspr. odpovedati se načelom, idealom zaradi materialnih koristi: ta človek se je čisto sprostituiral; kot umetnik se je sprostituiral
SSKJ²
sprostítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sprostitev: poučevati različne sprostitvene tehnike; sprostitvena vaja / sprostitveni center
SSKJ²
sprostréti -strèm dov., sprostŕl (ẹ́ ȅ)
knjiž. razprostreti, razširiti: sprostreti peruti / sprostreti roke v pozdrav / sprostreti preprogo / oblaki so se sprostrli čez nebo
    sprostŕt -a -o:
    ptič s sprostrtimi perutmi
SSKJ²
spróščanje -a s (ọ́)
glagolnik od sproščati: sproščanje mišic / sproščanje notranje napetosti / duševno in telesno sproščanje / sproščanje energije, toplote; sproščanje plinov / novi proizvodni postopki omogočajo sproščanje delovne sile / sproščanje cen
SSKJ²
spróščati -am nedov. (ọ́)
1. delati, da kaj preneha biti napeto, vpeto: sproščati vrvi, vzmeti; ob odjugi se veje sproščajo izpod snega
2. delati, povzročati, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen: sproščati mišice; sproščati se pred treningom; legel je in si sproščal noge / telesno se sproščati
3. delati, povzročati, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: glasba človeka sprošča; sproščati se ob gledanju risank, pri branju / duševno se sproščati / knjiž. v planinah se sprošča njegov nemirni duh / fizično delo sprošča napetost
4. delati, povzročati, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov: otrok sprošča svoja čustva v igri; sproščati nagone, strasti; ob takih prizorih se sprošča človekova napadalnost / detektivski romani mu sproščajo domišljijo; pisateljev jezik se je začel sproščati; pogovor se je vedno bolj sproščal
5. povzročati, da postane kaj prosto, razpoložljivo: kemični procesi sproščajo toploto; pri eksploziji se sprošča zelo velika energija / novi proizvodni način sprošča delovno silo; pren. svoboda sprošča ustvarjalne sile
♦ kem. sproščati kisik iz spojine
// ekon. uradno odrejati prenehanje ustalitve na določeni višini: sproščati blagovno menjavo; uvoz se sprošča / sproščati cene
    sproščajóč -a -e:
    sproščajoč smeh; sproščajoč učinek glasbe; prisl.: branje deluje nanj sproščajoče
SSKJ²
sproščênje -a s (é)
1. glagolnik od sprostiti: sproščenje mišic / petje mu je bilo v sproščenje / duševno sproščenje / sproščenje čustev
2. občutek, ki nastopi ob prenehanju velike čustvene napetosti: ko se je sovražnikova patrulja oddaljila, so začutili sproščenje / na njegovem obrazu se kaže sproščenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sproščênost -i ž (é)
lastnost sproščenega: sproščenost mišic / igralcem je manjkala sproščenost / čustvena, notranja sproščenost; mladostna sproščenost; popolna, velika sproščenost; sproščenost v govoru in kretnjah / med njimi ni bilo prave sproščenosti
SSKJ²
sproščeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sproščevanje: sproščevalni gibi / igra je za otroka sproščevalna
SSKJ²
sproščevánje -a s (ȃ)
glagolnik od sproščevati: vaje za sproščevanje mišic / čustveno, duševno sproščevanje; notranje sproščevanje človeka
SSKJ²
sproščeváti -újem nedov. (á ȗ)
sproščati: sproščevati mišice / glasba človeka sproščuje / počasi se je sproščeval / napetost se je začela sproščevati
    sproščujóč -a -e:
    sproščujoč smeh; sproščujoč učinek igre; prisl.: srečanje je delovalo nanj sproščujoče; sam.: potovanje je bilo za vse nekaj sproščujočega
SSKJ²
spróten -tna -o prid. (ọ̑)
1. ki se zgodi brez odlašanja, v kratkem času: sprotno zapisovanje izjav / sprotno pozabljanje
2. ki se zgodi istočasno, vzporedno z drugim dejanjem: sprotno prevajanje govora / sprotno točenje piva
// ki se opravlja redno, tekoče: sprotno plačevanje računov; sprotno učenje / sprotno kupovanje hrane
● knjiž. literatura mu ne pomeni življenjskega smisla, ampak le sproten opravek na hitro, mimogrede opravljen; skrbeti za sprotne potrebe vsakdanje, tekoče; hrane imamo le za sprotno rabo za sproti
    sprótno prisl.:
    sprotno plačevati dolgove
SSKJ²
spróti prisl. (ọ̑)
1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja, v kratkem času: vsako njegovo izjavo si je sproti zapisal; kar je zaslužil, je sproti zapravil / njemu se sproti podre vse, česar se loti; ona vse sproti pozabi
2. izraža istočasnost, vzporednost dejanja: med igranjem si je sproti izmišljal besedilo; govor so sproti prevajali v angleščino in nemščino; dopis je sestavljal sproti ob narekovanju / pil je pivo, sproti natočeno iz soda
// izraža redno, tekoče opravljanje dejanja: račune plačujemo sproti; o poteku akcije bodo sproti poročali; uči se sproti, če hočeš kaj znati / hrano so kupovali vsak dan sproti
3. v zvezi z za izraža količino, mero, ki je potrebna, nujna: dobiti, imeti (denar, hrano) za sproti; oba zaslužita komaj za sproti; zaradi suše ni bilo vode niti za sproti
● zastar. obljublja, sproti pa drži figo hkrati, obenem; ekspr. po razočaranju v zakonu se je odločil, da bo živel samo še za sproti ne da bi mislil na prihodnost; prebrali so krompir za seme in za sproti za vsakdanjo prehrano; meso za sproti hranimo v hladilniku
SSKJ²
sprótnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost sprotnega: sprotnost reševanja problemov
SSKJ²
sprotolétje -a s (ẹ̑)
nar. vzhodno pomlad: bliža se sprotoletje
SSKJ²
sprovájati -am nedov. (ā)
1. polit. žarg. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: sprovajati načrt / sprovajati ideje v prakso; sprovajati zakon v življenje
2. zastar. spremljati, voditi1: sprovajati goste po mestu
SSKJ²
sprovêsti -vêdem dov., sprovêdel in sprovédel sprovêdla, stil. sprovèl sprovêla (é)
1. polit. žarg. uresničiti, izvesti2, izpolniti: sprovesti načrt / sprovesti uredbo v življenje
2. zastar. spremiti, popeljati: sprovesti goste v salon; sprovesti koga na sprehod
    sprovedèn -êna -o:
    polit. žarg. ideja, sprovedena v življenje
SSKJ²
sprovocírati -am dov. (ȋ)
1. spodbuditi koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: nasprotniki so ga sprovocirali; govornik se ni dal sprovocirati
2. ekspr. izzvati: s svojim odkritosrčnim pogovorom jo je sprovocirala / sprovocirati spopad, spor
SSKJ²
spróžanje1 -a s (ọ́)
glagolnik od sprožati, začeti: sprožanje orožja; priprava za sprožanje / sprožanje aktualnih vprašanj
SSKJ²
spróžanje2 tudi izpróžanje -a s (ọ́)
glagolnik od sprožati, iztegovati: sprožanje prsta / sprožanje roke predse
SSKJ²
spróžati1 -am nedov. (ọ́)
1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožati s snegom pokrite veje
2. z dotikom, s sprostitvijo spravljati
a) v delovanje: glasbeni avtomat sprožajo kovanci; sprožati alarmne naprave; polhi sprožajo pasti
b) v gibanje, premikanje: sprožati hlode po drči
3. nav. ekspr. povzročati, da kaj nastaja, se začenja: sprožati nasprotovanja; živčna napetost lahko sproža bolezni / publ. take odločitve sprožajo vrsto vprašanj
4. ekspr. vzbujati, povzročati: glasba sproža v človeku različna čustva; igra je sprožala pri gledalcih smeh
SSKJ²
spróžati2 -am tudi izpróžati -am nedov. (ọ́)
hitro iztegovati: sprožati prste
// iztegovati sploh: sprožati noge, roke (predse)
SSKJ²
spróženje -a s (ọ́)
glagolnik od sprožiti, začeti: sproženje puške; mehanizem za sproženje / sproženje sodnega postopka
SSKJ²
sproževáti -újem nedov. (á ȗ)
sprožati1, prožiti: sproževati orožje / sproževati nasprotovanja
SSKJ²
sprožílec -lca [tudi sprožiu̯ca] m (ȋ)
1. vzvod mehanizma za sprožitev orožja: sprožilec se zaskoči; potegniti za sprožilec; sprožilec pri puški / dati prst na sprožilec
2. fot. priprava, s katero se sproži zaklop v fotografskem aparatu, filmski kameri: pritisniti na sprožilec / žični sprožilec
3. knjiž. kar povzroči, da kaj nastane, se začne: ta dogodek je bil sprožilec upora; notranji sprožilci njegovih dejanj
SSKJ²
sprožílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki kaj sproži: sprožilni mehanizem / sprožilni gumb; sprožilna sila
2. knjiž. ki povzroči, začne kako dogajanje: sprožilni motiv drame
♦ lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje
SSKJ²
sprožílo -a s (í)
1. priprava za sprožitev, aktiviranje česa: zavarovati sprožilo; potegniti za sprožilo ročne bombe; sprožilo pri pasti
2. fot. priprava, s katero se sproži zaklop v fotografskem aparatu, filmski kameri: pritisniti na sprožilo / žično sprožilo
3. knjiž. kar povzroči, da kaj nastane, se začne: to je bilo sprožilo njegovega pisanja; vsakdanji dogodki so lahko sprožilo za umetniško obravnavo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sprožítelj -a m (ȋ)
knjiž. pobudnik, začetnik: sprožitelj gibanja
♦ pravn. sprožitelj postopka
SSKJ²
sprožítev1 -tve ž (ȋ)
glagolnik od sprožiti, začeti: sprožitev puške; mehanizem za sprožitev orožja / sprožitev sodnega postopka, upravnega spora; sprožitev kemičnega procesa, reakcije
SSKJ²
sprožítev2 tudi izprožítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od sprožiti, iztegniti: sprožitev prsta, roke
SSKJ²
sprožíti1 in spróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti, povzročiti, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožiti s snegom obloženo vejo
2. z dotikom, s sprostitvijo spraviti
a) v delovanje: sprožiti alarmno napravo; lisica je sprožila nastavljeno past / sprožiti fotografski aparat / pomeril je in sprožil; po nesreči se je puška sprožila / sprožiti strel ustreliti
b) v gibanje, premikanje: stopal je previdno, da ne bi sprožil kamenja; plaz se sproži / sprožiti puščico; pren., ekspr. s svojim člankom je sprožil plaz ogorčenja
3. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nastane, se začne: ta odločitev je sprožila nasprotovanje; spor je sprožil vojno; sprožiti demonstracije, spopade / publ.: sprožiti akcijo dati pobudo zanjo, začeti jo; na sestanku so sprožili vprašanje organizacije so začeli razpravljati o organizaciji; ob tem problemu se vedno sproži živahna razprava
4. ekspr. vzbuditi, povzročiti: igra je sprožila pri gledalcih veselo razpoloženje
● ekspr. četa je prečkala cesto, ne da bi bilo treba sprožiti en sam strel brez boja, streljanja; ekspr. sprožilo se je iz njega: Nič posebnega se ni zgodilo hitro je rekel
♦ elektr. sprožiti impulz; kem. sprožiti (kemično) reakcijo; pravn. sprožiti postopek, pravdo; šport. sprožiti štoparico
    spróžen -a -o:
    sprožen plaz; sprožena past; ponovno je bilo sproženo vprašanje razorožitve
SSKJ²
sprožíti2 in spróžiti -im tudi izprožíti in izpróžiti -im dov. (ī ọ́)
hitro iztegniti: sprožiti prst / sprožiti kazalec ob palcu
// iztegniti sploh: sedel je in sprožil noge; sprožiti roko predse, v pozdrav
● pristopil je k mizi in sprožil dlan začel prosjačiti
    spróžen tudi izpróžen -a -o:
    sprožene noge, roke
SSKJ²
sprožljív -a -o prid. (ī í)
ki se da sprožiti: past je bila lahko sprožljiva in zato nevarna
SSKJ²
sprožník -a m (í)
knjiž. sprožilec: pritisniti na sprožnik
SSKJ²
sprstenéti -ím dov. (ẹ́ í)
agr. spremeniti se v prst: listje sprsteni; pren., knjiž. v teh gričih so sprsteneli njegovi predniki
    sprstenèl in sprstenél -éla -o:
    sprstenele organske snovi
SSKJ²
sprstenína -e ž (í)
agr. razkrojene organske snovi; humus1: ta zemlja vsebuje dovolj sprstenine
SSKJ²
sprstenínast -a -o prid. (í)
agr. ki vsebuje veliko sprstenine; humozen: sprsteninasta tla
SSKJ²
spršíti se -ím se dov., spŕšil se (ī í)
knjiž. razpršiti se: valovi se spršijo ob skalah / spršiti se v prah
SSKJ²
sprtíja -e ž (ȋ)
knjiž. razprtija: izogibati se sprtijam
SSKJ²
spŕtost -i ž (ȓ)
stanje sprtega človeka: njuna sprtost že dolgo traja
SSKJ²
spŕva prisl. (ȓ)
izraža čas začetka dejanja, stanja: sprva je kazalo, da je bil trud zaman / steza se sprva vije strmo navzgor
// izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: sprva je tekel počasi, potem pa vedno hitreje
SSKJ²
spúfati se -am se dov. (ȗ)
nižje pog. obubožati, propasti: čisto sem se spufal
    spúfan -a -o:
    spufan študent
    ●     nižje pog. ima star spufan avtomobil slab, izrabljen
SSKJ²
spuhteti ipd. gl. izpuhteti ipd.
SSKJ²
spuliti ipd. gl. izpuliti ipd.
SSKJ²
spúntati -am dov. (ú)
spodbuditi k uporu: spuntati kmete proti gosposki / ekspr. spuntati ljudi
    spúntati se 
    upreti se: spuntati se proti plemstvu, zoper gospodarje / ekspr. fant se je spuntal
    ●     ekspr. nameravali so na izlet, pa so se vsi spuntali premislili
    spúntan -a -o:
    spuntani kmetje
SSKJ²
spúrt -a m (ȗ)
šport. zelo hiter tek, plavanje, kolesarjenje v zadnjem delu proge: tekmovalec je prešel v spurt
SSKJ²
spúst -a m (ȗ)
1. glagolnik od spustiti: spust rolete, zavese / spust po vrvi / spust letala / spust v dolino; spust po severnem pobočju je nevaren; spust s padalom / spust na smučeh
2. svet, ki je čedalje nižji v določeni smeri: položen, strm spust / tura z dolgimi spusti in velikimi vzponi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
spustáš -a m (á)
1. športnik, ki se ukvarja s spustom s kajakom ali kanujem na divjih vodah: mirnovodaši in spustaši / spustaši na divjih vodah
2. športnik, ki se ukvarja s spustom v gorskem kolesarstvu: krosisti in spustaši / tekmovanje kolesarskih spustašev
SSKJ²
spústen -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na spust: spustni mehanizem / spustna vrata / spustni let, polet
SSKJ²
spustíti -ím dov., spústil (ī í)
1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko
// narediti, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti otroka na tla; žerjav je spustil tovor na ladjo
// narediti, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spustila bombe; spustiti kovanec v avtomat; spustiti krsto v grob; jamar se je spustil v jamo
2. narediti, da kaj kam pride: spustiti vodo na mlinsko kolo; spustiti mrzel zrak v sobo
// narediti, da se kaj začne premikati po čem: spustiti čoln po vodi, hlod po drči / otroci so spustili zmaja / spustiti ladjo v vodo
3. narediti, da kdo lahko kam pride, gre: spustiti koga skozi vrata; ni ga spustil v hišo; stopil je s poti in ga spustil mimo; spustiti naprej, noter / spustiti tekmovalca na start
4. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: spustiti cene; dohodki so se zelo spustili / temperatura zraka se je spustila pod ničlo; pog. živo srebro se je globoko spustilo
● zastar. gospodar ga ni spustil v mesto pustil; ekspr. spustiti bunker v zrak razstreliti ga; ekspr. spustil je svoje kosti na klop sedel je; pog. spustiti krilo, obleko podaljšati krilo, obleko tako, da se odstrani rob; ekspr. spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; publ. spustiti tovarno v obratovanje, pogon narediti, da začne obratovati, delati; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; pog. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; ekspr. pri ceni mu je malo spustil znižal je ceno
♦ vet. spustiti samca (k samici) povzročiti, narediti, da samec oplodi samico
    spustíti se 
    1. premakniti se z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti se na tla / spustiti se pod vodno gladino; pren. spustiti se na trdna tla resničnosti
    // premakniti se navzdol: letalo se je hitro spustilo; helikopter se je spustil prenizko; spustiti se na tisoč petsto metrov nadmorske višine; alpinisti se vsak dan spustijo za petsto metrov
    // premikajoč se po zraku priti na določeno (nižje) mesto: race se proti večeru spustijo na jezero; v vinograd se je spustila jata škorcev / zaradi megle se letalo ni moglo spustiti pristati
    2. začeti se premikati navzdol: spustiti se s padalom; spustiti se po klancu, strmini
    3. spremeniti položaj v smeri navzdol: za ovinkom se proga spusti / cesta se v ostrih zavojih spusti v dolino / pobočje se strmo spusti je strmo
    4. pojaviti se, nastopiti na površini: na dolino se je spustila megla / knjiž. sence so se že spustile
    // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma se je spustil mrak; na zemljo se je spustila noč znočilo se je
    5. ekspr., v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spustiti se v nevarnost, tveganje / spustiti se v ljubezensko avanturo
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: konj se je spustil v dir, tek; spustiti se v beg zbežati; spustiti se v boj začeti se bojevati / spustiti se v jok, klepet / spustiti se v politiko začeti politično delovati
    ●     ekspr. sonce se je spustilo za goro je zašlo; ekspr. spustiti se na kolena poklekniti; star. spustiti se na dolgo, nevarno pot oditi, odpraviti se; ekspr. dostojanstveno se je spustil na stol, v naslanjač je sedel; ekspr. žal mu je, da se je spustil v to zadevo da se je je lotil; evfem. spustila se je s prvim moškim, ki ji je bil všeč imela je spolni odnos, spolne odnose z njim; ekspr. predaleč se je spustil, da bi se sedaj lahko umaknil preveč je naredil, žrtvoval za stvar
    spustívši zastar.:
    stopil je s poti, spustivši žensko naprej
    spuščèn -êna -o:
    most je že spuščen; spuščen zastor; zapornice niso spuščene; spuščeno sidro; 
prim. izpustiti
SSKJ²
spustljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da spustiti: spustljivi most
SSKJ²
spústnica -e ž (ȗ)
cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij; reševalni prt: napeti spustnico
SSKJ²
spuščaj ipd. gl. izpuščaj ipd.
SSKJ²
spuščálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na spuščanje: spuščalna naprava / spuščalna žičnica
● spuščalna postaja nekdaj kraj, prostor, urejen za spuščanje, pripuščanje samca k samici
♦ alp. spuščalni klin
SSKJ²
spuščalíšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor za spuščanje: spuščališče pošiljk orožja in hrane / spuščališče za letala pristajališče
● ob hlevu je bilo spuščališče nekdaj kraj, prostor, urejen za spuščanje, pripuščanje samca k samici
SSKJ²
spuščálka -e [tudi spuščau̯ka] ž (ȃ)
teh. naprava za prevažanje, pri kateri drsi tovor zaradi lastne teže: spravljati les, premog s spuščalko / tirna spuščalka
♦ gozd. žičnica z eno vrvjo, po kateri drsi tovor zaradi lastne teže
SSKJ²
spuščálo -a s (á)
agr. priprava za spuščanje zaklanih živali na tla, na voziček za odiranje: razpenjala in spuščala
SSKJ²
spúščanje -a s (ú)
glagolnik od spuščati: spuščanje ročice; priprava za dviganje in spuščanje / spuščanje hrane, orožja iz letala; spuščanje tovora po vrvi / spuščanje letalskih modelov, zmaja / spuščanje bika, merjasca / spuščanje po zaledenelem pobočju; vzpenjanje in spuščanje / spuščanje letala na letališče; prim. izpuščanje
SSKJ²
spúščati -am nedov. (ú)
1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega: spuščati in dvigati ročico pri stroju; kladivo se mehanično spušča / spuščati rolete, zastor; na ladji spuščajo sidro / spuščati navzdol
// delati, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: ženske so druga za drugo spuščale otroke na tla; žerjav spušča zaboje na ladjo
// delati, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spuščala bombe; spuščati krsto v grob; jamar se spušča v jamo; seno se po jašku spušča v hlev
2. delati, da kaj kam pride: spuščati žitne snope v mlatilnico; spuščati mrzel zrak v sobo / spuščati električni tok skozi napeljavo
// delati, da se kaj začne premikati po čem: spuščati hlode po drči / otroci spuščajo milne mehurčke; spuščati zmaja
3. delati, da kdo lahko kam pride, gre: spuščati ljudi v dvorano; ne spuščaj neznancev v hišo; spuščati koga mimo, naprej / spuščati tekmovalce na progo
● vso to banalnost spušča v svoje pesmi v svojih pesmih opisuje banalne, vsakdanje stvari; evfem. lahkoživka je in spušča fante k sebi ima z njimi spolne odnose; ekspr. spuščati mostove, proge v zrak razstreljevati jih
♦ vet. spuščati samca (k samici) peljati samico k samcu zaradi oploditve
    spúščati se 
    1. premikati se z višjega mesta, položaja na nižjega: drug za drugim so se spuščali na tla / spuščati se po stopnicah v klet
    // premikati se navzdol: dim se je spuščal k tlom; letalo se spušča; prsi so se ji dvigale in spuščale / s težavo se je spuščal po melišču / alpinisti so se spuščali po petsto metrov na dan
    // premikajoč se po zraku prihajati na določeno (nižje) mesto: vrane se spuščajo na travnik / helikopterji so se drug za drugim spuščali na ravnico so pristajali na ravnici
    2. biti čedalje nižji v določeni smeri: cesta se začne spuščati v ostrih zavojih / proga se neopazno spušča / voda se v brzicah spušča v dolino teče; steza se spušča po obronku gozda poteka
    // razprostirati se, biti kje, navadno nižje od okolice: gozd se spušča v dolino; sadovnjak se spušča do hiše; pobočje se strmo spušča je strmo
    3. pojavljati se, nastopati na površini: na dolino se spušča megla / knjiž. večerne sence se že spuščajo
    // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak se spušča; na zemljo se spušča noč noči se
    4. ekspr., v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spuščati se v nevarnost / spuščati se v ljubezenske avanture
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: spuščati se v beg, tek; spuščati se v boj s sovražnikom / rad se spušča v pogovor se pogovarja / spuščati se v politiko
    ●     knjiž. sonce se že spušča že zahaja; spuščati se v podrobnosti navajati podrobnosti; ekspr. v ta problem se ne spuščaj ne ukvarjaj se z njim
    spuščáje :
    spuščaje se po hribu navzdol
    spuščajóč -a -e:
    spuščajoč tovor po vrvi; spuščajoč se po snežišču, je padel; strmo se spuščajoče pobočje; 
prim. izpuščati
SSKJ²
spútnik -a m (ȗ)
umetni satelit, izdelan v Sovjetski zvezi: izstrelitev novega sputnika
SSKJ²
spútum -a m (ȗ)
med. kar se izvrže iz pljuč, sapnika, izmeček: preiskati sputum; sputum tuberkuloznega bolnika
SSKJ²
spúžva -e ž (ȗ)
1. nav. mn., zool. mnogoceličarji brez pravih tkiv in organov, ki žive v vodi, Spongiaria: proučevati spužve; morske, sladkovodne spužve / navadna spužva
2. prožen luknjičast predmet iz očiščenega ogrodja teh mnogoceličarjev: brisati tablo s spužvo
SSKJ²
spúžvast -a -o prid. (ȗ)
podoben spužvi: spužvasta snov; spužvasta zgradba / kamela shranjuje vodo v posebnem spužvastem tkivu
SSKJ²
squash in skvôš -a [skvôš] m (ȏ)
športna igra, pri kateri igralec z loparjem udarja žogo proti steni, nasprotnik pa mora odbito žogo udarjati nazaj: igrati squash; državno, svetovno prvenstvo v squashu; igrišče, prostori za squash; lopar za squash; badminton, tenis in squash; v prid. rabi: squash center, klub; squash turnir; squash zveza
SSKJ²
squat ipd. gl. skvot ipd.
SSKJ²
squaw gl. skvo
SSKJ²
sráb -a m (ȃ)
knjiž. garje: dobiti srab / ovčji srab
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sráčiti se -im se nedov. (á ȃ) nar.
1. postavljati se, bahati se: revše se nekaj srači; ženske so se sračile
2. dreti se: šoja se srači v bukovju / otrok se že ves dan srači
SSKJ²
sráčji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na srake: sračji mladiči; stanovanje ima kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano / ekspr. govoriti s sračjim glasom
● ekspr. na glavi ima sračje gnezdo ima neurejene, razmršene lase; ekspr. njegova razprava je pravo sračje gnezdo v njej je veliko logično nepovezanih, prevzetih misli, trditev; nar. primorsko sračja noga morska taca
SSKJ²
sráčka -e ž (ȃ) ekspr.
1. driska: imeti sračko
2. siten, neodločen človek: ne bodi taka sračka
SSKJ²
sráčkati -am nedov. (ȃ)
pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: lahko bi ga že nehali sračkati
SSKJ²
srága -e ž (á)
1. (drobna) kaplja potu: z obraza kapljajo srage; brisati si srage s čela / potna sraga; knjiž. smrtne srage smrtni pot
// madež, lisa, ki jo povzroči taka kaplja: lice ima umazano od srag
2. knjiž., ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: sraga najfinejše kolonjske vode
SSKJ²
srájca -e ž (á)
moško oblačilo za k hlačam, navadno iz tanjšega blaga: likati, prati, šivati srajce; vsak dan obleče čisto srajco; zatlačil si je srajco za hlače; bombažasta, platnena srajca; športna srajca; srajca z dolgimi, s kratkimi rokavi; vulg. vedno sta bila (skupaj) kot rit in srajca / ruska srajca široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom
// temu podoben del moškega ali ženskega spodnjega perila: v sami srajci je hodila po sobi / spalna srajca
● slabš. črne srajce italijanski fašisti; šalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančan; slabš. rjave srajce nacionalsocialisti; preg. stara navada železna srajca navade človek zelo težko spreminja
♦ obl. safari srajca športna srajca z našitimi žepi in dvojnimi šivi; zgod. verižna srajca srajci podobno vojaško zaščitno oblačilo iz železnih krožcev ali žice
SSKJ²
srájčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na srajco: srajčni rokav / srajčna bluza, obleka bluza, obleka, krojena kot moška srajca
♦ obl. srajčni ovratnik manjši oglat ovratnik iz dveh delov; obrt. srajčni kroj kroj iz skupaj krojenega zgornjega in spodnjega dela in s srajčnim ovratnikom
SSKJ²
srájčica -e ž (á)
manjšalnica od srajca: otroci so se podili okoli v dolgih srajčicah; plenice in srajčice za dojenčke / spalna srajčica
SSKJ²
srájčka -e ž (á)
1. manjšalnica od srajca: šivala je srajčke za otroke / spalna srajčka
2. nar., v zvezi kristusove srajčke rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh; samoperka:
3. v zvezi marijine srajčke rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, bot. podlesna vetrnica:
♦ čeb. ovoj, s katerim je obdana čebelja buba
SSKJ²
srájčnik -a m (ȃ) nekdaj
1. majhen otrok, ki nosi samo srajco: po vasi so kričali smrkavi srajčniki / poznam ga še kot srajčnika
2. ženska bluza z rokavi, navadno platnena: v skrinji je imela krila in srajčnike
SSKJ²
sráka -e ž (á)
1. ptica s črnim in belim perjem in dolgim repom: nad poljem vreščijo srake; srake in vrane; dere se, krade kot sraka
2. slabš. kdor govori s kričavim, neprijetnim glasom: ne morem več poslušati te srake / kot psovka kaj se pa dereš, sraka
SSKJ²
srakopêr in srakopér -ja m (ȇ; ẹ̑)
ptica pevka z ukrivljenim kljunom, ki plen za zalogo natika na trne: v grmovju je gnezdil srakoper
♦ zool. črnočeli srakoper s črnim čelom, Lanius minor; rjavi srakoper rjave barve z zelo ukrivljenim kljunom, Lanius collurio
SSKJ²
srakopérec in srakopêrec -rca m (ẹ̑; ȇ)
bot. trava s širokim latom in dolgimi resami na krovnih plevah, Apera: ob poti raste srakoperec; iztrebljati srakoperec
SSKJ²
srakopêrka in srakopérka -e ž (ȇ; ẹ̑)
samica srakoperja: srakoperka dobro skrbi za mladiče
SSKJ²
srám1 -a tudi -ú m (ȃ)
star. spolovilo, zlasti žensko: pokriti si sram
SSKJ²
srám2 -ú tudi -a m (ȃ)
1. neprijeten, neugoden občutek, ki nastane iz zavesti o neprimernosti, nečastnosti lastnega ravnanja, stanja: obšel ga je sram; občutiti sram; postajati rdeč od sramu; pojmovanje sramu v različnih kulturah / biti brez sramu; brez sramu se je slekla; pobegniti zaradi sramu; občutek sramu / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: sram ga je izražati svoja čustva; sram jo je pred starši; ekspr. sram ga je, da bi se najraje v zemljo vdrl zelo / sram ga je bilo za sina
● ekspr. sram te bodi izraža ogorčenje, grajo; ekspr. da te ni sram izraža začudenje, ogorčenje
2. zastar. sramota: spraviti koga v sram
SSKJ²
srámen1 -mna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predel ob zunanjih spolovilih: sramne dlake
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; zool. sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
SSKJ²
srámen2 -mna -o prid. (á ā)
zastar. sramoten: sramen pobeg; sramno dejanje
SSKJ²
sramežljív -a -o prid.(ī í)
ki v svojem vedenju, ravnanju kaže zadržanost, sram: tih, sramežljiv fant; otrok je pretirano sramežljiv / biti sramežljiv v ljubezni
// ki vsebuje, izraža zadržanost, sram: sramežljiv nasmeh, pogled; sramežljivo čustvo
    sramežljívo prisl.:
    sramežljivo gledati v tla; sramežljivo zardevati
SSKJ²
sramežljívec -vca m (ȋ)
ekspr. sramežljiv človek: norčevati se iz pretiranih sramežljivcev; imajo ga za sramežljivca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sramežljívka -e ž (ȋ)
ekspr. sramežljiva ženska: je velika sramežljivka
♦ vrtn. rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo, Mimosa pudica
SSKJ²
sramežljívost -i ž (í)
lastnost sramežljivega človeka: kazati pretirano sramežljivost; otroška sramežljivost
SSKJ²
srámnica -e ž (ȃ)
1. anat. parna kost medenice v dimljah: črevnica, sednica in sramnica
2. vet. zunanje spolovilo samice: krava ima oteklo sramnico
SSKJ²
srámničen -čna -o (ȃ)
pridevnik od sramnica: sramnična zrast
SSKJ²
sramôta -e ž (ó)
1. stanje, ko je ugled, veljava koga zmanjšana: bala se je sramote, zato se ni vrnila; ni mogel prenesti sramote, ki ga je zadela; doživeti sramoto; ekspr. nakopati si sramoto / spraviti koga v sramoto / na njegovo sramoto so ga spodili / ekspr. izbrisati, oprati sramoto s svojega imena
2. nav. ekspr., v povedni rabi kar ni v skladu s človeškim dostojanstvom, ponosom: beg bi bil za nas prava sramota; sramota je biti tako len; sramota je, da niste dokončali tega dela / on je sramota za vso družino; tako ravnanje je kulturna sramota
3. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje: sramota, še tega ne veš; tri dni že popiva. Sramota
● star. skrivati svojo sramoto spolovilo; ekspr. v svojo sramoto moram priznati, da sem to pozabil poudarja povedano
SSKJ²
sramôten -tna -o prid., sramôtnejši (ó)
ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: sramoten beg; kesati se sramotnega dejanja, ravnanja; tako malomarno delo je sramotno / skleniti sramoten mir; sramotna kapitulacija
// ki vzbuja prezir, obsojanje: ta poklic so imeli za sramoten; sramotna afera, zadeva; ekspr. kar dela z njo, je naravnost sramotno / ekspr. sramotno neznanje zelo veliko
● ekspr. kmetijo je prodal za sramoten denar pretirano majhen znesek; sramotni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; publ. nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata te sramote
    sramôtno prisl.:
    sramotno pobegniti; sramotno se je pustil prevarati; sramotno nizko plačilo; sam.: narediti kaj sramotnega
SSKJ²
sramotênje -a s (é)
glagolnik od sramotiti: ni mogel prenašati njihovega sramotenja; javno sramotenje / kaznovati sramotenje zastave
SSKJ²
sramotílec -lca [sramotiu̯ca tudi sramotilca] m (ȋ)
kdor koga ali kaj sramoti: ogniti se sramotilcu / sramotilec države
SSKJ²
sramotílen -lna -o prid. (ȋ)
ki koga sramoti: sramotilni vzkliki; članek je zelo sramotilen; sramotilno dejanje / sramotilni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; sramotilni spis; sramotilni steber nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilna pesem
SSKJ²
sramotílka -e [sramotilka in sramotiu̯ka] ž (ȋ)
1. ženska, ki koga ali kaj sramoti: rogal se je svojim sramotilkam
2. knjiž. sramotilna pesem: prepevati sramotilke in šaljivke / pesem sramotilka
SSKJ²
sramotíšče -a s (í)
nekdaj kraj, prostor, na katerega postavljajo ljudi za kazen v javno sramotenje: priti do sramotišča / privezati koga na sramotišče k sramotilnemu stebru
SSKJ²
sramotítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od sramotiti: sramotitev in smešenje koga
SSKJ²
sramotíti -ím nedov. (ī í)
s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja jemati komu ugled: sramotil in smešil ga je pred vsemi; s takimi dejanji sramoti samega sebe; javno sramotiti / sramotiti svoje ime
// spravljati v zelo neprijeten položaj: s tem sramoti vso družino
    sramotèn in sramočèn -êna -o:
    ponižani in sramoteni ujetniki
SSKJ²
sramôtnica -e ž (ȏ)
knjiž. ničvredna, malovredna ženska: razglasili so jo za sramotnico
SSKJ²
sramôtnik -a m (ȏ)
knjiž. ničvreden, malovreden moški: druži se s sramotniki in potepuhi
SSKJ²
sramôtnost -i ž (ó)
lastnost, značilnost sramotnega: zavedal se je sramotnosti svojega dejanja
// ekspr. sramotno ravnanje: odpustil mu je vse sramotnosti
SSKJ²
sramovánje -a s (ȃ)
glagolnik od sramovati se: sramovanje zaradi laži / brez sramovanja se je slekla brez sramu
SSKJ²
sramováti se -újem se nedov. (á ȗ)
čutiti sram: sramuje se, ker je to naredila; sramovati se svoje lahkovernosti; sramovala se je zaradi umazane obleke / ekspr. lastna mati se ga sramuje; sramovati se samega sebe / sramoval se je povedati resnico; sramovati se pred kom
● ekspr. sramovati se v dno duše zelo
SSKJ²
sránje -a s (ā)
1. glagolnik od srati: prostor za sranje in scanje
2. vulg. blato, govno, iztrebki: krvavo sranje; smrad po sranju
3. nizko kar je malo vredno, nepomembno: rada kupuje kičaste spominke in podobno sranje; kakšno sranje pa si spet naslikal / v povedni rabi: ta film je pravo sranje; vse skupaj je veliko sranje
4. vulg., v členkovni rabi izraža jezo, nejevoljo: sranje, pa tako vreme; sranje, da še ponoči ni miru
SSKJ²
sráti sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ́) vulg.
1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm
2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati
// delati napake: v podjetju ga nekaj serjejo; v nalogi si ga precej sral
3. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nikoli več te ne pogledam. Ne serji ga; spet ni naredil šoferskega izpita. Ne ga srati
● vulg. klamfe srati govoriti neumnosti; vulg. ne bom dovolil, da mi bodo srali na glavo da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sŕbec -bca m (ȓ)
zool. droben zajedavec, ki sesa živalske sokove in povzroča garje, Sarcoptes scabiei: srbec rije po koži; srbci na človeku, živali
SSKJ²
srbečíca -e ž (í)
1. med. kožna bolezen z izpuščaji in močnim srbenjem: zboleti za srbečico
2. garje: imeti, odpraviti srbečico; srbečica pri prašičih
3. star. srbenje: huda srbečica
SSKJ²
srbênje -a s (é)
1. glagolnik od srbeti: srbenje rane, ki se že celi
2. neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju: povzročati srbenje; bolezen z močnim srbenjem
SSKJ²
srbéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. povzročati neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju: izpuščaj, opeklina ga srbi; brezoseb. začelo ga je srbeti na nogi / po mlačvi ga je hrbet srbel od prahu; ob srbenju nosu nos me srbi, jezen bom
2. ekspr. močno želeti, hoteti: srbi ga, da bi kaj povedal; srbelo jih je, da bi čim prej začeli delati
● pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti, roke zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. jezik ga je srbel, vendar je molčal čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo pete, podplati da si zelo želi plesati; ekspr. prsti so ga srbeli čutil je veliko željo, da bi kaj ukradel; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo
    srbèč -éča -e:
    srbeč izpuščaj; srbeče mesto na koži
SSKJ²
sŕbež -a m (ȓ)
srbenje: povzročati srbež; močen srbež
SSKJ²
srbístika -e ž (í)
veda o srbskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz srbistike
SSKJ²
srbízem -zma m (ī)
jezikosl. element srbščine v kakem drugem jeziku: v romanu je veliko srbizmov
SSKJ²
srbljív -a -o prid. (ī í)
ki povzroča srbenje: srbljiv prašek
SSKJ²
srbofíl -a m (ȋ)
kdor se navdušuje za srbsko politiko ali kulturo: navdušen srbofil
SSKJ²
srbohrváščina -e ž (ȃ)
nekdaj srbskohrvatski jezik: prevajati iz srbohrvaščine / popoldne imajo srbohrvaščino pouk tega jezika
SSKJ²
srbohrváški -a -o prid. (ȃ)
srbskohrvatski: srbohrvaški jezik
SSKJ²
srbohrvatíst -a m (ȋ)
strokovnjak za srbohrvatistiko: priznan srbohrvatist
SSKJ²
srbohrvatístika -e ž (í)
nekdaj veda o srbskohrvatskem jeziku in književnostih tega jezikovnega področja: študirati srbohrvatistiko
SSKJ²
srbohrvatízem -zma m (ī)
jezikosl. element srbohrvaščine v kakem drugem jeziku: v prevodu je ostalo precej srbohrvatizmov
SSKJ²
srbohrvátski -a -o prid. (ȃ)
srbskohrvatski: srbohrvatski jezik
SSKJ²
srborít -a -o prid. (ȋ ī)
ekspr. ki se hitro razjezi, stepe: srboriti fantje / srborito obračunavanje
    srboríto prisl.:
    srborito gledati
SSKJ²
srborítež -a m (ȋ)
ekspr. kdor se hitro razjezi, stepe: pomiriti srboriteže
SSKJ²
srborítiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. z besedami, dejanji kazati srboritost: razgrajal je in srboritil
SSKJ²
srborítka -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, ki se hitro razjezi, stepe: ta deklica je prava srboritka
SSKJ²
srborítnež -a m (ȋ)
srboritež: fant je pravi srboritnež
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
srborítnica -e ž (ȋ)
srboritka: mlada srboritnica
SSKJ²
srborítost -i ž (ī)
ekspr. lastnost človeka, ki se hitro razjezi, stepe: znan je po svoji srboritosti
SSKJ²
sŕbski -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na Srbe ali Srbijo: srbski jezik; srbski narod / srbske narodne pesmi
♦ gastr. srbska solata solata iz paradižnikov, paprik, zelja, čebule, navadno vložena v kis
    sŕbsko prisl.:
    govoriti (po) srbsko
SSKJ²
sŕbskohrváški -a -o prid. (ȓ-ȃ)
nekdaj nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvaški jezik
SSKJ²
sŕbskohrvátski -a -o prid. (ȓ-ȃ)
nekdaj nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvatski jezik
SSKJ²
sŕbstvo -a s (ȓ)
lastnosti, značilnosti Srbov: sorodnosti med srbstvom in hrvaštvom / to je prizadelo njegovo srbstvo srbsko narodno zavest
SSKJ²
sŕbščina -e ž (ȓ)
srbski jezik: učiti se srbščino / lužiška srbščina
SSKJ²
srcé1 -á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ)
1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70-krat na minuto; imeti močno, zdravo srce; krogla jo je zadela v srce; brezoseb. stiska, zbada ga pri srcu; bolezni srca in ožilja; operacija srca / biti bolan na srcu / ekspr. srce ji razbija, tolče od strahu; prenehalo je biti srce naše mame v osmrtnicah umrla je; vznes. nosi otroka pod srcem je noseča / kupiti goveje srce / srce v omaki
// ekspr. predel prsnega koša pred tem organom: prijeti se za srce / pritisnil jo je na srce objel jo je
// ekspr. ta organ pri človeku kot središče čustvovanja, zavesti: njegovo srce je na strani zatiranih; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti; srce ji ledeni, ko to posluša; srce ne uboga razuma; srce me vleče v domovino; pesn. ganiti srce; taka pesem pretrese srce; lahko, težko mu je pri srcu; v njegovem srcu se je naselil mir; človeško srce je nerazumljivo; moje srce je prazno; knjiž. poslušati glas srca; skrivnosti srca; vznes. bil mu je brat po srcu; govoril je z grenkobo v srcu / srce mu igra od veselja zelo je vesel; knjiž. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila; srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo; srce mu je poskočilo od sreče bil je zelo srečen
// ekspr. ta organ pri človeku kot središče ljubezenskega čustva, naklonjenosti: njegovo srce hrepeni po njej; priljubil se je njenemu srcu; osvojil si je njeno srce; izrinil jo je iz očetovega srca; star. izvoljenka njegovega srca
2. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz srca se nasmejati; ljubi jo iz vsega srca; od srca mu to privoščim; z vsem srcem sem na vaši strani; nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi / iz dna srca sem ti hvaležen; užaljen je do dna srca; v dno srca ga je sram
3. nav. ekspr., s prilastkom skupek človekovih značajskih, čustvenih značilnosti: imeti čisto, plemenito srce; biti odkritega srca; materino zlato srce; knjiž. mož blagega srca; fant z junaškim srcem / pričakal jih je s sovražnim srcem
4. ekspr., navadno s prilastkom človek glede na njegove značajske, čustvene značilnosti: v mladih srcih gojiti ljubezen do domovine; v tej družini sem spoznal samo plemenita srca / beseda je šla od srca do srca; znala je omrežiti moška srca; osvajalec ženskih src / kot nagovor: srce moje, samo še en poljub; srce mamino, pridi sem
5. ekspr., z rodilnikom najpomembnejši, osrednji človek v kaki skupini, gibanju: mati je srce družine; bil je srce upora
// najpomembnejši, osrednji del česa: strojnica je srce ladje
// središče: industrijsko srce države; vojaki so prodrli v srce mesta / biti v srcu življenja
6. srednji, najmlajši listi solate, zelja: solati je zgnilo srce; odstraniti liste do srca; srce artičoke
7. kar je po obliki podobno temu organu: v drevo je vrezal srce, prebodeno s puščico; zibelka, okrašena z rdečimi srci / kupiti lectovo srce; radenska tri srca
8. igralna karta z enim ali več znaki v obliki srca: imel je dva križa in nekaj src
● star. srce mu za drugo bije ljubi drugo; ekspr. srce mu gori zanjo zelo jo ima rad; ekspr. morda se mu bo kdaj le oglasilo srce bo postal usmiljen, dober; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo si se zbal, izgubil pogum; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. ob misli na to mu je pokalo srce mu je bilo zelo hudo; ekspr. jedel je, kolikor mu je srce poželelo kolikor je hotel, mogel; ekspr. srce mu pravi, da se ne bodo več videli čuti, zdi se mu; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; ekspr. dati, knjiž. podariti komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. izgubiti srce zaljubiti se; lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva; ekspr. glasba jim je odpirala srca jih je delala dovzetne za čustva; ekspr. odpreti, razkriti, razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; slovo od doma mu je otežilo srce mu povzročilo žalost, duševno bolečino; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; ekspr. tvoje besede mi prebadajo srce povzročajo žalost; ekspr. njegove prošnje so jim šle do srca so jih ganile; ekspr. njene besede so mu segale do srca, v srce so ga prizadevale; ekspr. izbrisati koga iz srca ga pozabiti; ekspr. ne more je iztrgati iz srca pozabiti nanjo; jo prenehati ljubiti; ekspr. pogovorila sta se iz srca iskreno, odkritosrčno; ekspr. težek kamen se mu je odvalil od srca rešil se je velike skrbi, nadloge; preveč si ženeš k srcu preveč se žalostiš, vznemirjaš; ekspr. fant jim je kmalu prirastel k srcu vzljubili so ga; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; pog., ekspr. pihati dekletu na srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti komu kaj, prositi ga za kaj; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. potrkati na srce koga skušati mu vzbuditi čustva; ekspr. pogledati komu v srce spoznati, kakšen v resnici je, kaj v resnici čuti; ekspr. gojiti gada na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. povej, kar ti leži na srcu kar (že dolgo) želiš povedati; ta stvar mi ni pri srcu mi ne ugaja, mi ni všeč; zdaj mu je lažje pri srcu duševno se bolje počuti; ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen; ekspr. v srcu je sklenil, da se jim maščuje sam pri sebi; misli bolj s srcem kakor z glavo je bolj čustven človek kakor razumski; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; knjiž., ekspr. človek z mrtvim srcem čustveno otopel; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; pesn. sok srca kri; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. daleč od oči, daleč od srca
♦ anat. enoprekatno srce; les. srce temnejši les v sredini debla; med. srce dilatira, hipertrofira; masirati srce; uspešno presaditi srce; umetno srce naprava, ki opravlja funkcijo srca zunaj telesa; aritmija neenakomerno, nepravilno utripanje, evritmija srca enakomerno, pravilno utripanje srca; žel. srce kretnice del kretnice, na katerem se križajo notranje tirnice
SSKJ²
srcé2 -ta s (ẹ̑ ẹ́)
star. kar je po obliki podobno srcu: izrezovati papirnata srceta / prodajati lectova srceta
SSKJ²
sŕčanka -e ž (ȓ)
nav. mn., zool. morska školjka z lupino srčaste oblike, Cardiidae: nabirati srčanke / užitna srčanka
SSKJ²
sŕčast -a -o prid. (r̄)
podoben srcu: srčast gomolj; listi lipe so srčasti; srčasta odprtina v oknici; ima lepe srčaste ustnice / srčasta oblika
♦ bot. srčasti list
    sŕčasto prisl.:
    srčasto oblikovan
SSKJ²
sŕčastolísten -tna -o prid. (r̄-ȋ)
ki ima srčaste liste: srčastolistna rastlina
♦ bot. srčastolistna mračica
SSKJ²
sŕčece -a [sərčəce] s (ȓ)
nav. ekspr. manjšalnica od srce: deklici srčece močno bije / pritiskati koga na srčece objemati ga / težko ji postaja pri srčecu / kot nagovor pridi noter, srčece
SSKJ²
sŕček -čka m (ȓ)
1. manjšalnica od srce: srček ji močno bije / srček v omaki / narisati srček; obesek v obliki srčka
2. ljubk. otrok: dala mu je cucelj v usta in srček je utihnil; mati se ni mogla upreti prošnji svojega srčka / kot nagovor pridi sem, srček mamin
● ekspr. otroci so bili ves dan pravi srčki mirni, ubogljivi
3. ekspr. ljubljenec: bila je očetov srček / kot nagovor: dober večer, srček; iron. srčki moji, tako pa ne bo šlo
4. srednji, najmlajši listi solate, zelja: pri solati je samo srčke; srček artičoke, ohrovta
5. vrtn. okrasna grmičasta rastlina s srčastimi rdečkastimi cveti v grozdih, Dicentra spectabilis: posaditi srčke
SSKJ²
sŕčen1 -čna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na srce: srčni utrip; srčna mišica / srčni bolnik; srčno-žilne bolezni; dobiti srčni napad / srčni kirurg; srčno-žilna kirurgija / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih zadevah o ljubezenskih čustvih; srčno nagnjenje / srčni mir; srčna dobrota; to je moja srčna želja; srčno veselje / srčna kultura / srčna devetka
● srčna kri pesn. žrtvovati srčno kri za domovino življenje; pesn. s srčno krvjo je rosil zemljo bil je smrtno ranjen; ekspr. sedi na mojo srčno stran levo
♦ anat. srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; glavna korenina; srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; igr. srčna desetica, osmica; med. srčni infarkt; srčni kolaps; srčni krč angina pectoris; srčni spodbujevalnik priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; srčna kap; srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; srčna nevroza
    sŕčno 
    1. prislov od srčen: srčno se vam zahvaljujem za prijaznost
    2. ekspr. izraža veliko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: srčno ljubiti koga; biti srčno dober; srčno rad jo ima
SSKJ²
sŕčen2 -čna -o prid., sŕčnejši (r̄)
1. knjiž. pogumen, odločen: bil je srčen fant; vsak dan so postajali srčnejši v boju / glasen, srčen odgovor
2. star. prisrčen, prijazen2: pozdravil ga je s srčnimi besedami / sprejmite mojo srčno zahvalo
    sŕčno tudi srčnó prisl.:
    srčno se bojevati
SSKJ²
sŕčev -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na srce1 8: srčev as; srčeva desetka
SSKJ²
srčevína -e ž (í)
les. jedrovina: hrast z malo srčevine
SSKJ²
srčíca -e ž (í)
srčika: srčica debla / srčica solate / knjiž. srčica problema, spora jedro, bistvo
SSKJ²
srčíka tudi sŕčika -e ž (í; ȓ)
1. notranji, osrednji del stebla, debla: dolbsti srčiko hrasta; srčika palme
// srednji, najmlajši listi solate, zelja: izrezati srčike / srčika solate, zelja
♦ les. srčika debla vlakna v sredini debla
2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, bistvo: raziskati srčiko problema, spora / ta glasba je srčika njegovega življenja / idejna srčika romana
3. agr. češnja z debelimi plodovi srčaste oblike: obirati srčike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sŕčiti -im nedov. (ŕ ȓ)
knjiž. opogumljati, hrabriti: njegova hladnokrvnost jih je srčila
SSKJ²
sŕčkan -a -o prid. (ȓ)
ekspr. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: srčkan otrok; srčkan teliček; dekle je zelo srčkano / srčkana kapica
    sŕčkano prisl.:
    malčki so srčkano pristopicali v sobo
SSKJ²
sŕčkanje -a s (ȓ)
ekspr. ljubkovanje: srčkanje otroka / srčkanje zaljubljenega parčka
SSKJ²
sŕčkanost -i ž (ȓ)
ekspr. lastnost, značilnost srčkanega človeka: otrokova srčkanost / srčkanost jamic na licih
SSKJ²
sŕčkast -a -o prid. (ȓ)
podoben srčku: srčkaste ustnice
SSKJ²
sŕčkati -am nedov. (ȓ)
ekspr. ljubkovati: srčkati otroka; rada se srčka pri materi / srčkala sta se v parku na klopi
SSKJ²
sŕčnica -e ž (ȓ)
bot. rastlina z dlanasto deljenimi ali enostavnimi listi in drobnimi rožnatimi cveti, Leonurus: na tem travniku raste srčnica / navadna srčnica
SSKJ²
sŕčnost -i ž (r̄)
1. knjiž. pogum, odločnost: v težavah, ki so ga zadele, je pokazal veliko srčnost; srčnost borcev / srčnost jim je upadla
2. star. prisrčnost, prijaznost: sprejel jih je z veliko srčnostjo
SSKJ²
sŕčno-žílen -lna -o prid. (ȓ-ȋ)
nanašajoč se na srce in ožilje: srčno-žilni bolnik; delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema; srčno-žilna bolezen; srčno-žilno obolenje
SSKJ²
sŕd -a m (ȓ)
1. velika stopnja jeze: srd ga je premagal; v njem je rasel srd; spraviti koga v srd; ekspr. popadel ga je divji srd; izbruh srda / govoriti s srdom v glasu
2. ekspr. silovitost, divjost: srd nevihte se je polegel; srd valov
SSKJ²
srdít -a -o prid., srdítejši (ȋ)
1. zelo jezen: biti, postajati srdit; ves srdit je začel ugovarjati
// nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko jezo: kričal je s srditim glasom; srdit obraz, pogled; srdite kretnje
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, z veliko intenzivnostjo: pograbila ga je srdita jeza; srdito grmenje topov / srdit boj, prepir
    srdíto prisl.:
    srdito mahati z rokami; srdito pogledati
SSKJ²
srdítež -a m (ȋ)
ekspr. kdor se zelo jezi: srditeža sta bila hitro pripravljena na pretep; nerazsoden srditež
SSKJ²
srdíti -ím, tudi srdíti in sŕditi -im nedov.(ī í; ī ŕ)
spravljati v veliko jezo: srdi jih človeška neumnost; srdi ga, če mu ugovarjajo
    srdíti se, tudi srdíti se in sŕditi se
    čutiti, izražati veliko jezo: ali se oče še srdi; srdi se sam nase
SSKJ²
srdítost -i ž (ȋ)
velika stopnja jeze: srditost ga je minila; izbruh srditosti / težko prenaša njegovo srditost
// ekspr. velika stopnja česa sploh: spori, značilni po svoji srditosti / srditost boja
SSKJ²
srdorít -a -o prid. (ȋ ī)
zastar. jeznorit: fant je nagel in srdorit
SSKJ²
srébanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od srebati: motilo ga je njegovo srebanje / počitek ob srebanju kave
SSKJ²
srébati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄)
spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi: srebati juho; srebati iz skodelice; pri jedi sreba / srebati školjke
// ekspr. piti v majhnih požirkih: srebali sta čaj in prigrizovali piškote; počasi, z užitkom srebati kavo / sedel je v gostilni in srebal vino
● pog., ekspr. rad ga sreba pije (alkoholne pijače)
    srebáje :
    srebaje kavo, sta se pogovarjala
SSKJ²
srébkati -am nedov. (ẹ̑)
ekspr. srebati: srebkati kavo
SSKJ²
srebljáj -a m (ȃ)
količina česa tekočega, ki se naenkrat srebne: odpil je srebljaj kave in odložil skodelico
SSKJ²
srebljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. srebati: moški so gledali televizijo in srebljali pivo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
srébniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo šumeči glasovi: srebniti malo juhe; hlastno je srebnil iz kozarca
// ekspr. malo popiti: dal ji je piti, pa je samo srebnila
● pog., ekspr. rad ga srebne pije (alkoholne pijače)
SSKJ²
srebrár -ja m (á)
izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra: po poklicu je srebrar; delavnice srebrarjev in zlatarjev
SSKJ²
srêbrast -a -o prid. (é)
po barvi podoben srebru: srebraste ribje luske / srebrast lesk
SSKJ²
srébrc -a m (ẹ̑)
vet. žival s srebrnkasto dlako, zlasti kunec: gojiti srebrce in činčile
SSKJ²
srebrénka -e ž (ẹ̄)
bot. rastlina s srčastimi, neenakomerno nazobčanimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lunaria: na vrtu rastejo srebrenke
● knjiž. njegova srebrenka daleč nese s srebrom okovana puška
SSKJ²
srebréti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. postajati po barvi podoben srebru: nebo je začelo srebreti / polja so srebrela v mesečini
SSKJ²
srebríkast -a -o prid. (í)
knjiž. srebrnkast: srebrikasta megla; v mesečini se je zdela trava srebrikasta
    srebríkasto prisl.:
    voda se srebrikasto razliva; srebrikasto sive skale
SSKJ²
srebríkati se -am se nedov. (ī)
knjiž. srebrnkasto se odražati, kazati: jezero se srebrika; nad dolino se je srebrikala megla
SSKJ²
srebrína -e ž (í)
knjiž. lastnost srebrnega, srebrna barva: mesečeva srebrina; srebrina zvezd
SSKJ²
srebríti -ím nedov., srebrèn (ī í)
prekrivati s tanko plastjo srebra: srebriti kovinsko ploščo, verižico
// ekspr. delati kaj po barvi podobno srebru: slana je srebrila travnik; lasje mu srebrijo sivijo
    srebríti se ekspr.
    srebrno se odražati, kazati: nebo se je začelo srebriti; reka se srebri v mesečini
SSKJ²
srebŕn -a -o prid. (ȓ)
1. ki je iz srebra: srebrn kovanec; srebrn pribor; srebrna žica / srebrna kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za drugo mesto v posameznih športnih disciplinah; srebrna plaketa; srebrna ura
// srebrov: srebrni rudniki; srebrna ruda
2. take barve kot srebro: srebrni čevlji; srebrn papir / ekspr.: srebrni lasje; srebrna brada; pesn. srebrna rosa / srebrn sijaj; srebrna barva
3. ekspr. zvonek, čist: srebrn glas; srebrn smeh otrok; srebrno petje
● pog. srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi; srebrna poroka petindvajsetletnica poroke; ekspr. srebrna ptica letalo; ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lase
♦ bot. srebrna krvomočnica alpska rastlina s srebrno dlakavimi pritličnimi listi in rožnatimi cveti, Geranium argenteum; um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico; vrtn. srebrni javor veliko parkovno drevo z nasprotnimi, deljenimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Acer saccharinum; srebrna lipa visoko okrasno drevo z velikimi premenjalnimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Tilia tomentosa; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca; zool. srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanju, Lepisma saccharina
    srebŕno prisl.:
    srebrno se lesketati; srebrno beli lasje
SSKJ²
srebŕnast -a -o prid. (ȓ)
srebrnkast: srebrnasta krila ptice
♦ vrtn. srebrnasta akacija okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, Acacia decurrens
SSKJ²
srebrníca -e ž (í)
zool. riba s srebrnkastim telesom in rumenimi plavutmi, Monodactylus argenteus: jata srebrnic
SSKJ²
srebrník -a m (í)
srebrn kovanec: kovati srebrnike; plačati s srebrniki / rimski srebrnik
SSKJ²
srebrníkast -a -o prid. (í)
ekspr. nekoliko srebrn: srebrnikasta ikona / srebrnikasta trava
SSKJ²
srebrnína -e ž (ī)
1. izdelki iz srebra: izdelovati srebrnino; žigi na srebrnini; srebrnina in zlatnina
● star. odštel mu je nekaj srebrnine srebrnega denarja
2. knjiž. lastnost srebrnega, srebrna barva: srebrnina ribjih lusk; pesn. srebrnina mesečine, zvezd / vrhovi so se svetlikali v beli srebrnini
SSKJ²
srebrnínar -ja m (ȋ)
izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra: prodajalne srebrninarjev; srebrninar in zlatar
SSKJ²
srebrníti -ím nedov. (ī í)
knjiž. srebriti: mesec je srebrnil morske valove / nebo se srebrni
SSKJ²
srebrnják -a m (á)
star. srebrnik: plačati s srebrnjaki; izkopal je poln lonec srebrnjakov
SSKJ²
srebŕnkast -a -o prid. (ȓ)
ki ni popolnoma srebrn: srebrnkast pas za obleko / ekspr. srebrnkasti prameni las sivkasti; srebrnkasta svetloba
    srebŕnkasto prisl.:
    srebrnkasto se lesketati; srebrnkasto bela megla
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
srebrno... prvi del zloženk
nanašajoč se na srebrn: srebrnobrad, srebrnolisten
SSKJ²
srebrnolás in srebrnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ekspr. sivolas: srebrnolas starec / srebrnolasa glava
SSKJ²
srebrnolíst -a -o prid. (ȋ ī)
srebrnolisten: srebrnoliste oljke
SSKJ²
srebrnolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima srebrno sive liste: srebrnolistne vrbe
SSKJ²
srebró -á s, daj., mest. ed. srêbru in srébru (ọ̑)
1. težka žlahtna kovina bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati srebro; zlitine srebra in drugih kovin; okrasje, posoda iz srebra; bleščati se kot srebro / s srebrom pretkana obleka s srebrnimi nitmi
// pog. izdelki iz srebra: čistiti srebro; na mizi je porcelan, kristal, srebro
// ekspr. srebrn denar: preštevati srebro; plačati v srebru, s srebrom
2. ekspr. kar je po barvi, sijaju podobno srebru: srebro zvezd / srebro v njenih laseh sivi lasje
3. v zvezi živo srebro tekoča žlahtna kovina srebrno bele barve: hlapi živega srebra; rudnik živega srebra
● publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja; pog. v teh dneh se je živo srebro močno dvignilo je temperatura zelo narasla; ekspr. otrok je kot živo srebro živahen, nemiren; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove
♦ metal. novo srebro zlitina bakra, cinka in niklja
SSKJ²
srebro... prvi del zloženk
nanašajoč se na srebro: srebronosen, srebrorezec
SSKJ²
srebronôsen -sna -o prid. (ó ō)
ki vsebuje, daje srebro: srebronosno območje / srebronosna ruda
SSKJ²
srêbrov -a -o prid. (é)
nanašajoč se na srebro: srebrova ruda; srebrove spojine / srebrov rudnik
♦ kem. srebrov bromid; min. srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit; teh. srebrov lot
SSKJ²
srebrovína -e ž (í)
knjiž. srebrnina: ukradli so ji vso srebrovino; sneg je bil kot iz srebrovine iz srebra
SSKJ²
sréča -e ž (ẹ́)
1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja: sreča mine, se stopnjuje; doživeti, občutiti, ekspr. zapraviti srečo; hrepeneti po sreči; kratkotrajna, velika sreča; trenutki sreče / družinska, materinska sreča / iskati srečo; najti srečo v ljubezni; ekspr.: ta otrok jim je prinesel srečo jih je osrečil; biti poln sreče / živeti v sreči
// ekspr. veliko zadovoljstvo, veselje: sreča ga je prešinila ob tej misli; z obraza ji sije sreča; pog. od sreče ga je bilo skoraj konec; jokati od sreče; obraz se mu je širil od sreče, v sreči
2. ekspr. kar povzroča veliko duševno ugodje: ti si vsa moja sreča; njena največja sreča je ples zelo rada pleše
3. nav. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na ugoden izid, potek česa: povsod ga spremlja sreča; zanašati se na srečo; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / imeti srečo pri prodaji, v ljubezni; poskusil je znova, pa spet ni imel sreče ni uspel; vse je šlo, se je izteklo po sreči / nav. elipt., v povedni rabi: sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla; prava sreča je, da se mu ni nič zgodilo; sama sreča, da je tako; še sreča, da nima daleč do doma / kot voščilo
a) ob kakem dogodku: vso srečo; želim ti mnogo sreče
b) pri kakem delu: dobro srečo želim; v kmečkem okolju bog daj srečo
// tako naključje, take okoliščine: sreča je hotela, da sta se srečala; prepuščati kaj sreči; vse je temeljilo na čudni igri sreče
4. nav. ekspr. stanje duševnega in telesnega ugodja ob izpolnitvi želja, ciljev: obljubljali so jim srečo; uživati srečo; lov za srečo / napovedovati komu srečo z dlani; v vaših rokah je sreča teh ljudi usoda
5. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi k sreči, na srečo izraža, da zaradi ugodnih naključij, okoliščin kaj poteka, se dogaja tako, kot nakazuje sobesedilo: k sreči so kmalu prišli gasilci; k sreči se ni nič zgodilo; na srečo je denar dobil; hotel je goljufati, pa so ga na srečo spregledali
// v zvezi na slepo srečo izraža naključnost, nenačrtnost dejanja: na slepo srečo je hodil po mestu; izbirati, ugibati na slepo srečo
● ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. sreča je hotela drugače nepričakovano se je zgodilo nekaj drugega; ekspr. sreča te išče ne zamudi priložnosti, ki ti prinaša korist, uspeh; star. sreča mu laže ni srečen; ekspr. sreča se mu je nasmehnila doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug; z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; vse je odvisno od sreče stvar bo uspela le v ugodnih okoliščinah; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. nasmehnila se mu je lovska sreča dobil je velik plen; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni; igra na srečo igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja; otroci in pijanci imajo srečo; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. sreča je opoteča; preg. vsak je svoje sreče kovač
SSKJ²
srečalíšče -a s (í)
kraj, prostor za srečevanje: uredili so medgeneracijsko srečališče; mednarodno srečališče novinarjev
SSKJ²
sréčanec -nca m (ẹ̑)
knjiž. človek, ki ga kdo sreča: vsakemu srečancu je na novo pripovedoval zgodbo
SSKJ²
sréčanje -a s (ẹ̑)
1. glagolnik od srečati: hotel se je izogniti srečanju z njim; doživeti nenavadno srečanje; naključno srečanje; že po prvem srečanju sta si bila všeč / tiri za srečanje vlakov / idejno je nanj vplivalo srečanje z deli klasikov moderne umetnosti
2. prihod s kom skupaj z določenim namenom: dogovoriti se za srečanje / kratko srečanje ob turški kavi / državnika sta imela več srečanj
// prihod določenih ljudi skupaj z določenim namenom: organizirati srečanja; prirediti srečanje nekdanjih internirancev; mednarodno srečanje slavistov; pisateljsko srečanje / družabno, tovariško srečanje
3. tekmovanje, tekma: odigrati srečanje; košarkarsko, rokoborsko srečanje; polfinalno srečanje; srečanje atletskih reprezentanc
SSKJ²
sréčati -am dov. (ẹ̑)
1. gibajoč, premikajoč se priti mimo koga, skupaj s kom: ni ga hotel srečati; ustavil je prvega človeka, ki ga je srečal; srečal je prijatelja; srečati koga na hodniku, na ulici, pred hišo; srečala sta se in pozdravila / avtomobila se na tej cesti ne moreta srečati
// priti skupaj s kom in se z njim seznaniti: na zabavi je srečal zanimive ljudi / srečala sta se na morju spoznala / ni še srečal človeka, ki bi toliko vedel o umetnosti
2. navadno s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru ali času: naslednje leto srečamo pisatelja v tujini / podobne ideje srečamo tudi pri drugih pesnikih; publ. te posebnosti srečamo tudi pri drugih dvonožcih te posebnosti imajo tudi drugi dvonožci
● pog., šalj. srečati Abrahama dočakati petdeset let; ekspr. navsezgodaj sem srečal dimnikarja po ljudskem verovanju danes bom imel srečo; danes bom doživel nekaj veselega; ekspr. končno ga je srečala pamet je začel premišljeno, razsodno ravnati
    sréčati se 
    1. priti skupaj s kom, navadno z določenim namenom: državnika sta se tokrat prvič srečala; izseljenci so se srečali na pikniku; srečali se bomo na naslednji obletnici mature; srečal se je z več ljudmi istega poklica
    2. odigrati tekmo, tekmovati: v posameznih tekmah so se srečali naši najboljši atleti; srečali sta se hokejski moštvi dveh sosednjih mest
    3. ekspr. pridobiti določeno znanje, védenje o čem: takrat se je prvič srečal z grško dramatiko; srečati se s strokovnimi teksti
    4. publ., z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: srečati se z ovirami, s težavami; v puščavi smo se srečali s pomanjkanjem vode
    ●     ekspr. se bova že še srečala maščeval se ti bom; ekspr. njuna pogleda sta se srečala spogledala sta se; ekspr. sovražni patrulji sta se srečali na prelazu sta se spopadli
SSKJ²
srečavalíšče -a s (í)
kraj, prostor za srečavanje: park je postal srečavališče ljudi
SSKJ²
srečávanje -a s (ȃ)
glagolnik od srečavati: srečavanje in pozdravljanje ljudi / srečavanje avtomobilov na poledeneli cesti / srečavanja s prijatelji in znanci so ga utrudila
SSKJ²
srečávati -am nedov. (ȃ)
1. gibajoč, premikajoč se prihajati mimo koga, skupaj s kom: vso pot smo srečavali znance; srečaval se je z ljudmi, ki so se vračali s polja / ogibal se je avtomobilom, s katerimi se je srečaval
// prihajati skupaj s kom in se z njim seznaniti: na prireditvah srečava različne ljudi
2. navadno s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in času: take ljudi srečavamo samo na podeželju
    srečávati se 
    1. prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: začela sta se srečavati na plesih; dogovorili so se, da se ne bodo več srečavali z njimi
    2. publ., z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: srečavati se z ovirami, s problemi; na cesti se pogosto srečavamo s poledico
SSKJ²
srečelòv -ôva m (ȍ ō)
igra na srečo z oštevilčenimi dobitki v blagu: prirediti srečelov; veselica s srečelovom
SSKJ²
srečelôvec -vca m (ȏ)
ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečelovci in iskalci zlata; drzni srečelovci
SSKJ²
sréčen -čna -o prid., sréčnejši tudi srečnêjši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja: biti, postati srečen; upala je, da bo z njim srečna; počutiti se srečnega / srečen par; srečna družina / srečen zakon; srečna ljubezen
// ki izraža, kaže tako stanje: srečen izraz na obrazu; srečen pogled
// za katerega je značilno tako stanje sploh: srečni časi so za vselej minili; preživeli so lep, srečen dan; to je najsrečnejše obdobje v njegovem življenju / imeti srečno otroštvo
2. ekspr., v povedni rabi (zelo) vesel, zadovoljen: srečen je, da ribe prijemajo; najbolj srečen je, če ga pustijo pri miru; pes je ves srečen skakal okoli gospodarja; ali si zdaj srečen, ko ti je uspelo vse pokvariti
3. deležen naključnih dogodkov, okoliščin, ki vplivajo na ugoden izid, rezultat kakega dejanja, poteka: ta je srečen, vedno je prvi; mogoče boš pri prihodnjem žrebanju srečnejši / srečni dobitnik; srečni oče
// v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo nad srečo koga: naredil sem izpit. Srečen ti; srečni vi, ki ne poznate skrbi
4. ki uspešno, ugodno poteka, se konča: srečen pobeg; srečen porod; želeti komu srečno vožnjo / kot vljudnostna fraza srečno pot; kot voščilo srečno novo leto
// zelo ugoden, zaželen: srečne okoliščine; srečno naključje
5. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec
● ekspr. pri izbiri ni imel srečne roke slabo je izbral; to je moja srečna številka ta številka mi prinaša koristi, uspeh; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere
    sréčno prisl.:
    vse se je srečno končalo; srečno se je vrnil; srečno živeti; zdaj je že srečno doma / kot pozdrav srečno vsem skupaj; rudarski pozdrav: srečno; sam.: zavidati srečnemu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
srečenósec -sca m (ọ̑)
knjiž. kdor prinaša srečo: razglasili so ga za rešitelja domovine in srečenosca
SSKJ²
srečenôsen -sna -o prid. (ó ō)
knjiž. ki prinaša srečo: srečenosen človek; srečenosna štiriperesna deteljica / srečenosno število
SSKJ²
srečevalíšče -a s (í)
kraj, prostor za srečevanje: sejem je postal mednarodno srečevališče ljudi / urediti srečevališča ob cesti
SSKJ²
srečevánje -a s (ȃ)
glagolnik od srečevati: srečevanje z vozili iz nasprotne smeri / pripovedoval je o svojih srečevanjih z znamenitimi ljudmi
SSKJ²
srečeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. gibajoč, premikajoč se prihajati mimo koga, skupaj s kom: ljudje, ki so ga srečevali, so ga z začudenjem gledali; srečeval je same znance / srečevati avtomobile; do nesreče je prišlo, ko sta se vozili srečevali
// prihajati skupaj s kom in se z njim seznaniti: na prireditvah je srečeval različne ljudi; z dekleti se je srečeval poleti na morju
2. navadno s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in času: takih ljudi v vsakdanjem življenju ne srečujemo veliko / publ. obravnavo teh problemov srečujemo tudi v strokovnih revijah ti problemi se obravnavajo
    srečeváti se 
    1. prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: v tej kavarni se srečujejo pesniki; prejšnja leta sem se z njim pogosteje srečeval
    2. publ., z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: srečevati se s težkimi nalogami, ovirami
SSKJ²
sréčica -e ž (ẹ́)
ekspr. manjšalnica od sreča: skušal si je ohraniti svojo malo srečico
SSKJ²
sréčka -e ž (ẹ̑)
listek s številko, ki daje pravico sodelovati v loterijskem žrebanju: srečka je zadela glavni dobitek; izžrebati srečko; prodajalec srečk / loterijska srečka; prazna srečka brez dobitka
SSKJ²
sréčkanje -a s (ẹ̑)
star. žrebanje: razglasiti izid srečkanja / prirediti ples s srečkanjem s srečelovom
SSKJ²
sréčkati -am nedov. (ẹ̑)
star. žrebati: srečkali so, kdo se bo prvi spustil v jamo
SSKJ²
sréčko -a m (ẹ̑)
šalj. srečen človek: res je pravi srečko
SSKJ²
sréčnež -a m (ẹ̑)
ekspr. srečen človek: imajo ga za srečneža / ta srečnež je spet zmagal
SSKJ²
sréčnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. srečna ženska: imeli so jo za srečnico / objavili so ime izžrebane srečnice
SSKJ²
sréčnik -a m (ẹ̑)
knjiž. srečen človek: zaljubljena srečnika / srečniki, ki so stali blizu odra, so več videli
SSKJ²
sréčnost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje srečnega človeka: njena srečnost je le navidezna; želja po srečnosti
SSKJ²
srečolòv -ôva m (ȍ ō)
igra na srečo z oštevilčenimi dobitki v blagu: prirediti srečolov; ples s srečolovom
SSKJ²
srečolôvec -vca m (ȏ)
ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečolovci
SSKJ²
srečonósec -sca m (ọ̑)
knjiž. kdor prinaša srečo: imajo ga za srečonosca
SSKJ²
srečonôsen -sna -o prid. (ó ō)
knjiž. ki prinaša srečo: srečonosen mož / srečonosno število
SSKJ²
sréd in srèd predl. (ẹ̄; ȅ)
star., z rodilnikom sredi2: sred polja so stali kozolci; vodnjak sred vasi / sred nas se je slabo počutil med nami / zbuditi se sred noči / ravno zdaj, sred dela me motiš
SSKJ²
sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu sredina daj., mest. ed. v prislovni predložni zvezi ẹ́)
1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk: priti do srede mostu; voz se je ustavil na sredi klanca; sedi v prvi vrsti na sredi; preklati po sredi / določiti sredo palice sredino
// del, predel ob tem mestu, ob tej točki: iti proti sredi trga; stopil je na sredo sobe; karta ima na sredi znak; speljati cesto po sredi travnika
2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in konca
a) glede na čas: plačati račun do srede marca; povest iz srede stoletja / vrnil se je v sredi noči sredi
b) glede na dogajanje: roman je prebral le do srede; tekme ni gledal do konca, ampak je na sredi odšel
3. v prislovni rabi, s predlogom izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami: na obeh straneh sta okni, v sredi pa vhod; skupina šolarjev z učiteljem v sredi / z oslabljenim pomenom pot pelje v sredi med njivami
4. tretji dan v tednu: danes je sreda; že od srede ga ni; sestanek bo v sredo, 15. marca; druga sreda v aprilu / prihaja ob sredah
● držati se zlate srede zlate sredine; publ. izvoliti koga iz svoje srede nekoga med njimi; publ. ugotovili so, da je po sredi napaka da gre za napako; publ. kaj je po sredi, da ni prišel kaj se je zgodilo; publ. rad je v naši sredi med nami; publ. v tej sredi se ni počutil dobro v tem okolju; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni
♦ rel. pepelnična sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta; prim. posredi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sréden -dna -o prid. (ẹ̑)
sredin: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji
SSKJ²
srédenski -a -o [sredənski] prid. (ẹ̑)
sredin: sredenski večeri
SSKJ²
srédi1 prisl. (ẹ́)
1. navadno v zvezi z med izraža stanje v položaju s približno enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: pot pelje sredi med njivami; na trgu sredi med stojnicami stoji spomenik / kraj leži sredi med Ljubljano in Novim mestom; sedeli so sredi med nami
2. izraža položaj, približno enako oddaljen od dveh mejnih točk: palico sredi prelomiti; pripravil je dolg govor, vendar je moral sredi prenehati na sredi
● preg. strah je sredi votel, okrog ga pa nič ni
SSKJ²
srédi2 predl. (ẹ́) z rodilnikom
1. za izražanje stanja v položaju
a) s približno enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: sredi deske izvrtati luknjo; napasti sovražnika sredi soteske / obstal je sredi ceste; sredi potoka je tolmun / izgovor črke l sredi besede; odmor v verzu sredi stopice / prišli so šele do sredi klanca do srede
b) z enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: sredi ceste poteka neprekinjena črta; opoldne stoji sonce točno sredi nebesnega oboka
c) omejenim z več mejnimi točkami: sredi gozda je velika poseka; sredi mesta je mnogo trgovin; miza stoji sredi sobe / hiša sredi drevja; pot se vije sredi njiv / zagledal ga je sredi množice; sredi nas se je dobro počutila med nami
2. ekspr. za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: nevihta jih je presenetila sredi polja / biti sam sredi tujine v tujini
3. za izražanje dogajanja (približno) na polovici časovnega obdobja: saditi sredi aprila; sredi dneva je bil že pijan; preselil se je sredi lanskega leta; zbuditi se sredi noči / smo že sredi poletja / plačevati točno sredi meseca
// za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: bilo je sredi žetve / zmotiti koga sredi dela, pogovora; sredi velikih načrtov je umrl / publ. biti sredi (političnega) dogajanja, življenja v središču
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: sredi ploskanja je odšel iz dvorane; sredi glasnega smeha se je zaslišal krik
● sredi besede je obstal je prenehal govoriti; ekspr. to se je zgodilo sredi belega dne podnevi; vpričo vseh; ekspr. ostati sredi poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. noč ga je ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja
SSKJ²
sredíca -e ž (í)
notranji, mehki ali mehkejši del kruha, peciva: pojedel je sredico, skorjo pa pustil; gosta, mehka, suha sredica / krušna sredica
// notranji, mehki ali mehkejši del česa sploh: sredica plodu, sira
● ekspr. do sredice srca jo je prizadelo zelo
♦ anat. ledvična sredica notranji del ledvice; bot. listna sredica del lista med zgornjo in spodnjo listno povrhnjico; fiz. reaktorska sredica osrednji del reaktorja z jedrskim gorivom, v katerem se cepijo atomska jedra; les. sredica notranja plast ivernih, panelnih, vezanih plošč
SSKJ²
sredílen -lna -o prid. (ȋ)
teh., v zvezah: sredilni kotnik kotnik za določanje, zaznamovanje središča pri okroglih predmetih; sredilni sveder sveder za vrtanje skozi sredino, središče predmeta
SSKJ²
srédin -a -o (ẹ̑)
pridevnik od sreda: sredina seja državnega zbora; sredino popoldne
SSKJ²
sredína -e ž (í)
1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk: določiti, označiti sredino; žoga se je skotalila čez sredino igrišča; sredina kroga središče / priti do sredine mostu; ustavila sta se na sredini poti na sredi
// del, predel ob tem mestu, ob tej točki: sredina ceste je osvetljena, robovi pa ne; sredina dvorane / iztrgati list iz sredine zvezka; stopiti na sredino sobe na sredo; cesta pelje po sredini vasi; kost je v sredini votla
// notranji, središčni del česa: sredina jabolka je gnila; žareča sredina zemlje
2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in konca
a) glede na čas: sredina tedna / povest iz sredine stoletja iz srede
b) glede na dogajanje: sredina drame / prenehal je z branjem na sredini romana na sredi
3. v prislovni rabi, s predlogom izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami: ob straneh sta hodila oče in mati, otrok pa v sredini
4. publ. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: prilagoditi se kaki sredini; vplivi, značilnosti sredine, v kateri kdo živi / družbena sredina; priti v razvito kulturno sredino; pisatelj opisuje malomeščansko sredino; oditi iz vaške sredine
5. nav. ekspr. skupina, ki zagovarja zmerna, kompromisna stališča, nazore: sredina je skušala omiliti zahteve skrajnežev
6. polit. skupina v parlamentu med levico in desnico: predstavniki sredine; leva sredina / politična sredina
● ekspr. držati se zlate sredine biti zmeren, v ničemer ne pretiravati; publ. izvoliti pet članov iz svoje sredine izmed svojih članov; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča; publ. naše moštvo je na sredini tabele na enem izmed srednjih mest
♦ agr. sredina srednji, najmlajši listi solate, zelja; mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti
SSKJ²
sredínec -nca m (ȋ)
1. srednji prst na roki: sredinec ga boli; sredinec levice
2. nav. ekspr. kdor zagovarja zmerna, kompromisna stališča, nazore: previdnost sredincev
♦ polit. član sredinske skupine v parlamentu
SSKJ²
sredínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sredino: sredinska črta; sredinska lega predmeta / sredinska skupina v parlamentu / sredinska politika
♦ jezikosl. sredinski samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja ne z najvišjim ne z najnižjim pridvigom jezične ploskve; šport. sredinski igralec igralec, ki igra zlasti na sredini med igralci za napad in obrambo pri nekaterih igrah z žogo
SSKJ²
sredínskost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost sredinskega: sredinskost vladne koalicije; boj za sredinskost; sredinskost, spravljivost, strpnost in državotvornost / ideologija sredinskosti
SSKJ²
sredínstvo -a s (ȋ)
nav. ekspr. zagovarjanje zmernih, kompromisnih stališč, nazorov: obsojati sredinstvo
SSKJ²
sredíšče -a s (í)
1. točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu, robu zlasti pri okroglih predmetih: označiti središče plošče; središče cevi, kolesa, luknje / zemeljsko središče
// kraj, predel, ki je enako oddaljen od obrobij: zemljepisno središče Slovenije; v središču naselja je trg
2. del mesta z glavnimi poslovnimi, upravnimi in kulturnimi stavbami: preseliti se v središče (mesta); publ. stanuje v strogem središču (mesta) / oblikovanje mestnega središča / publ.: udeležil se je srečanj v raznih evropskih središčih; državno središče glavno mesto
3. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost: gospodarsko, industrijsko, upravno središče; kulturno, športno središče; nakupovalno središče veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami / delavsko središče; odpreti novo izobraževalno središče
4. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavi v veliki meri in od koder se širi: središče potresa / središče germanizacije; to območje je bilo središče vstaje / nastanek prvih naselitvenih središč
5. navadno s prilastkom najvažnejši, najpomembnejši del: bil je središče te vesele družbe / postati središče dogajanja / biti v središču pozornosti
// kar je za kaj najvažnejše, najpomembnejše: središče dramskega dogajanja; središče pogovora; otrok je središče družine / središče vprašanja
6. knjiž., s prilastkom bistvo, jedro: prodreti do človekovega središča / Prešernov svet je v svojem središču globoko človeški
♦ anat. motorično središče celice v osrednjem živčevju, ki prevajajo vzburjenje k mišicam; geom. projekcijsko središče točka, skozi katero gredo vse projicirne premice; središče elipse presečišče njene velike in male osi; središče kroga točka, ki je enako oddaljena od vseh točk krožnice; središče krogle točka, ki je enako oddaljena od vseh točk na površju krogle; središče simetrije točka, glede na katero so si točke tvorbe ali točke dveh tvorb simetrične; meteor. središče nizkega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo območje najnižjega pritiska v območju nizkega zračnega pritiska; min. središče simetrije točka, skozi katero gredo vsi elementi simetrije; šah. (ožje) središče vsako od štirih polj v sredini šahovnice
SSKJ²
sredíščen -čna -o prid. (ȋ)
1. ki je, se nahaja v središču: središčni del dežele / središčna lega predmeta / središčna književnost in književnost obrobnih pokrajin
2. knjiž. ki zelo izstopa po pomembnosti, nujnosti; osrednji: ta motiv ima središčni pomen v romanu; središčna misel razprave; zavzemati kje središčno mesto; središčno vprašanje
3. teh. ki poteka, je usmerjen skozi središče; centričen: središčna obremenitev
♦ bot. središčna lamela prvotni, zunanji del celične membrane; geogr. središčna vas vas, pri kateri so hiše razporejene okrog osrednjega prostora; geom. središčni kot kot med dvema radijema kroga; središčna simetrija simetrija tvorbe glede na središče; jezikosl. središčna zapora zapora, ki jo naredi jezična konica ali sprednja jezična ploskev tako, da ob straneh uhaja zračni tok; šah. središčni kmet vsak od dveh kmetov na središčnih linijah; središčna linija vsaka od dveh linij v sredini šahovnice; središčno polje vsako od štirih polj v sredini šahovnice; teh. središčna os
    sredíščno prisl.:
    središčno usmerjen
    ♦     geom. središčno someren
SSKJ²
sredíščnica -e ž (ȋ)
1. geom. črta, ki poteka skozi središča geometrijskih tvorb: središčnica dveh krogel
2. šah. faza igre med otvoritvijo in končnico: značilnosti središčnice / v središčnici je osvojil kmeta
SSKJ²
sredíščnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost središčnega: središčnost lege predmeta / središčnost vloge kakega jezika
SSKJ²
srédnica -e ž (ẹ̑)
star. posrednica, posredovalka: bila je srednica v njunem sporu
SSKJ²
srédnik -a m (ẹ̑)
star. posrednik, posredovalec: bil je srednik med sprtima bratoma
SSKJ²
srednják tudi srédnjak -a m (á; ẹ̑)
zastar. srednji kmet: srednjaki in mali kmetje
SSKJ²
srednje... ali srédnje... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na srednji: srednjeevropski, srednjeletnik, srednjeročen, srednješolec, srednjetehničen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
srednjedêbeln -a -o [srednjedebələn in srednjedebəln] prid. (ȇ)
agr. ki ima srednje visoko deblo: srednjedebelno sadno drevje
SSKJ²
srédnjeevropêjstvo -a s (ẹ̑-ȇ)
srednjeevropska kultura in miselnost: obujanje, tradicija srednjeevropejstva / ideologija srednjeevropejstva
SSKJ²
srédnjeevrópski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
nanašajoč se na Srednjo Evropo: srednjeevropske države
♦ geogr. srednjeevropski čas krajevni čas 15. poldnevnika vzhodne zemljepisne dolžine
SSKJ²
srednjegôrski -a -o prid. (ó)
geogr. sredogorski: srednjegorski predeli / srednjegorski svet
SSKJ²
srednjekrílnik -a m (ȋ)
aer. letalo s krili ob sredini trupa: leteti s srednjekrilnikom
SSKJ²
srednjeléten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki je v srednjih letih: srednjeleten moški
SSKJ²
srednjemedicínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na srednjo medicinsko šolo: srednjemedicinski oddelki / publ. srednjemedicinski kader
SSKJ²
srednjenében -bna -o prid. (ẹ̑)
jezikosl. tvorjen s sprednjim delom jezika in srednjim delom neba: srednjenebna zapora / srednjenebni soglasniki
SSKJ²
srédnjenémški -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́)
nanašajoč se na osrednji del Nemčije: srednjenemško območje / srednjenemška narečja
SSKJ²
srednjeprogáš -a m (á)
šport. žarg. športnik, ki tekmuje v teku na srednje proge: dosežki naših srednjeprogašev
SSKJ²
srednjeróčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na srednji rok: najeti srednjeročni kredit; srednjeročno posojilo / srednjeročni načrt razvoja gospodarstva; srednjeročne investicije
SSKJ²
srédnjeslôjen -jna -o prid. (ẹ̑-ō)
nanašajoč se na srednji sloj prebivalstva: prihaja iz srednjeslojne družine; izobražena srednjeslojna elita; srednjeslojno meščanstvo
SSKJ²
srednješólec -lca m (ọ̑)
učenec srednje šole: osnovnošolci in srednješolci
SSKJ²
srednješólka -e ž (ọ̑)
učenka srednje šole: srednješolke in srednješolci
SSKJ²
srednješólski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na srednjo šolo: srednješolska mladina / srednješolski pouk; srednješolski učbeniki / srednješolski profesor / srednješolska izobrazba
SSKJ²
srednjetláčen -čna -o prid. (ȃ)
teh. nanašajoč se na območje srednje visokih tlakov: srednjetlačna para / srednjetlačni valj
SSKJ²
srednjevalôven -vna -o prid. (ȏ)
rad. ki deluje na srednjih valovih: srednjevalovni oddajnik
SSKJ²
srednjevéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na srednji vek: srednjeveška mesta / srednjeveški vitezi / srednjeveška filozofija, miselnost
● ekspr. njegovi nazori so čisto srednjeveški nesodobni, zastareli
SSKJ²
srednjevéštvo -a s (ẹ̑)
značilnosti srednjega veka: poteze srednjeveštva v renesančni umetnosti / slabš. boriti se proti srednjeveštvu proti nesodobni, zastareli miselnosti
SSKJ²
srédnjevisôkonémški -a -o prid. (ẹ̑-ō-ẹ́)
jezikosl. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 11. do 16. stoletja: srednjevisokonemški jezik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
srednjevŕsten -tna -o prid. (ȓ)
ki ima zaželeno lastnost, kakovost v srednji meri: srednjevrstno vino / srednjevrstno umetniško delo / srednjevrsten pesnik
SSKJ²
srédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki je v sredi, v sredini: vstopiti skozi srednji vhod; srednja črka v besedi; srednja miza, vrsta; srednje okno je bilo odprto / srednji del palice / srednji del mesta, vasi osrednji / srednje obdobje zemeljske zgodovine / Srednja Amerika
2. ki je glede na možni razpon med spodnjo in zgornjo mejo: nit srednje debeline; soba srednje velikosti / čevlji s srednjo peto; bil je srednje postave / lani je bila srednja letina; vreme je srednje / ima srednje dohodke; zaslužek je bil srednji / srednja kakovost blaga; srednja mera, stopnja, vrednost
3. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: srednja dolžina, globina, teža; izračunati srednjo hitrost; srednja letna temperatura
4. ki je glede na stopnjo zahtevnosti med nižjim in višjim: za to delo zadostuje srednja usposobljenost / srednja izobrazba
// v zvezi srednja šola izobraževanje (v šoli), ki daje srednjo izobrazbo: dokončati srednjo šolo; nižji in višji razredi srednje šole / povečati število srednjih in visokih šol; poučevati na srednji glasbeni šoli
5. ki pripada družbenim slojem med nižjimi in višjimi: srednji sloji prebivalstva
● srednji brat brat, ki je po starosti med mlajšim in starejšim bratom; srednji kmet kmet, ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; srednja generacija generacija med mlajšo in starejšo generacijo; človek srednjih let star od 30 do 50 let; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
♦ agr. srednje oranje oranje v globino od 15 do 25 cm; anat. srednji možgani del možganov za urejanje gibov; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; arheol. srednja kamena doba; čeb. srednja stena sata plast voska med nasproti ležečimi celicami sata; geogr. srednji tok reke del reke med zgornjim in spodnjim tokom; geol. srednji zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku; jezikosl. srednji l l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; srednji način glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; srednji samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja v srednjem delu ustne votline; srednji spol; lov. srednji petelin ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši; mat. srednja vrednost vrednost, ki se dobi z deljenjem vsote dveh ali več istovrstnih količin z njihovim številom; rad. srednji valovi radijski valovi z valovno dolžino od 150 do 1000 m; strojn. srednje olje olje, za stopnjo gostejše od lahkega olja; šah. srednji kmet središčni kmet; srednja igra središčnica; srednja linija središčna linija; šol. srednja ocena ocena, izračunana iz več ocen v enem predmetu; povprečna ocena; šport. srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 71 in 83 kg; tek na srednje proge tek na razdaljo od 800 do 1500 m; voj. srednja artilerija artilerija s kalibrom cevi od 75 mm do 155 mm; zgod. srednji vek obdobje med 5. in 15. stoletjem našega štetja
    srédnje prisl.:
    grozdje je letos srednje obrodilo; predstava je srednje uspela; srednje debela črta, nit; srednje hitra hoja; srednje močna svetloba; biti srednje nadarjen; srednje razvita država; srednje težavna naloga; srednje velika soba; srednje visoko drevo
    srédnji -a -e sam.:
    srednji je stopil naprej; pog. ima srednjo srednješolsko izobrazbo
SSKJ²
srédnjica -e ž (ẹ̑)
geom., v zvezah: srednjica trapeza spojnica razpolovišč obeh krakov; srednjica trikotnika spojnica oglišča in razpolovišča nasprotne stranice
SSKJ²
srédnjik -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor je srednji v vrsti: srednjik in krajnika
♦ jezikosl. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; lov. odrastek približno na sredini jelenjega roga; zool. srednji (zob) sekalec
SSKJ²
sredobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča: sredobežni pospešek; sredobežna sila; pren., knjiž. nasprotje med domovino in svetom, sredobežnim in sredotežnim nagnjenjem v pesnitvi
2. teh. ki deluje na principu centrifugalne sile; centrifugalen: sredobežni ventilator; sredobežna črpalka
♦ bot. sredobežno socvetje socvetje, pri katerem se cveti odpirajo od zgoraj navzdol
SSKJ²
sredobéžnost -i ž (ẹ́)
fiz. lastnost sredobežne sile: sredobežnost in sredotežnost; pren., knjiž. idejna sredobežnost
SSKJ²
sredogórje -a s (ọ̑)
geogr. nižji, navadno še gozdnat gorski svet: značilnosti sredogorja
SSKJ²
sredogôrski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na sredogorje: sredogorski predeli / sredogorski svet
SSKJ²
sredopŕsje -a s (ȓ)
zool. srednji člen oprsja pri nekaterih žuželkah:
SSKJ²
sredotéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču: sredotežni pospešek; sredotežna sila; pren., knjiž. nasprotje med domovino in svetom, sredobežnim in sredotežnim nagnjenjem v pesnitvi
♦ bot. sredotežno socvetje socvetje, pri katerem se cveti odpirajo od spodaj navzgor
SSKJ²
sredotéžnost -i ž (ẹ́)
fiz. lastnost sredotežne sile: sredobežnost in sredotežnost; pren., knjiž. to zgodovinsko, kulturno in jezikovno središče še danes ohranja svojo sredotežnost
SSKJ²
sredotóčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. ki teče v sredini: sredotočna voda
2. združevalen: delovanje sredotočnih sil v svetu
SSKJ²
sredotóčiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. osredotočati: sredotočil je oblast v svojih rokah
SSKJ²
sredotóčje -a s (ọ̑)
knjiž. središče, center: ta kraj je bil sredotočje njihovega gibanja
SSKJ²
sredovózen -zna m (ọ̑)
nar. prekmursko vez, ki veže oba dela cepca; gož2: zamenjati sredovozen
SSKJ²
sredozémec -mca m (ẹ̑)
kdor živi v deželah ob Sredozemskem morju ali je doma iz njih: nordijci in sredozemci
SSKJ²
sredozémski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Sredozemsko morje ali obkrožajoče ga dežele: sredozemske države / sredozemske rastline / sredozemska kultura
♦ arhit. sredozemska hiša kamnita hiša s položno streho, krito s korci; mediteranska hiša; geogr. sredozemsko morje morje, zajedeno globoko v celino in povezano z oceanom z ozkimi prelivi; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem
SSKJ²
sredozímec -mca m (ȋ)
nav. mn. čas od 17. do 25. januarja, ko so na koledarju Anton, Boštjan, Neža, Vincenc, Pavel: bližajo se sredozimci / vrnil se je ob sredozimcih
SSKJ²
sredpôsten -tna -o prid. (ó)
rel., navadno v zvezi sredpostna nedelja četrta nedelja v postnem času:
SSKJ²
srédstven -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki stvari, pojme uporablja kot sredstvo za dosego določenega cilja, namena: sredstveno mišljenje / obravnavati tehniko le kot sredstveno vrednoto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
srédstvo -a s (ẹ̑)
1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena
a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva
b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva
c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva
● ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo
č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva
2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev
3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva
♦ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jezikosl. manjšalna izrazna sredstva; kem. disperzijsko sredstvo; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; pravn. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
SSKJ²
srén -a m (ẹ̑)
ledena, skorjasta plast snega: sren se je začel tajati; hoditi po srenu
SSKJ²
srenáč -a m (á) nav. mn., šport.
preprosta dereza, ki se jo za hojo s smučmi po poledenelih terenih namesti pod čevelj na smučarske vezi: vzpon po žlebu je mogoč le s srenači; srenači za turne vezi; uporaba srenačev; nastavek za srenače / tekmovalni srenači
SSKJ²
srénast -a -o prid. (ẹ̑)
navadno v zvezi srenasti sneg ledena, skorjasta plast snega: hoditi po srenastem snegu
SSKJ²
srénec -nca m (ẹ̑)
otajana zgornja plast snega: srenec je ponoči znova zmrznil
SSKJ²
sreníšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor, pokrit s srenom: smučati se po srenišču
SSKJ²
srénja -e ž (ẹ̑)
1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: srenja je kajžarjem razdelila nekaj srenjskega sveta; zborovanje srenje / planinska srenja
// sestanek te skupnosti: napovedati srenjo; razglasiti, kaj so sklenili na srenji
2. star. prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa srenja je šla na svatbo; govoriti zbrani srenji / vaška srenja
3. ekspr., s prilastkom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj: to je bil velik dogodek za našo kulturno srenjo; ob tem se je zganila vsa slovenska srenja vsi Slovenci; učiteljska srenja učitelji, učiteljstvo
● če boš umrl, bodo otroci prišli na srenjo nekdaj bo morala zanje skrbeti srenja; star. najbogatejša hiša v srenji v soseski
SSKJ²
srenján in srenjàn -ána m (ȃ; ȁ á)
pripadnik srenje: sklicati srenjane
SSKJ²
srénjski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na srenja 1: srenjski gozd, pašnik; srenjska planina / srenjski pastir / srenjski odbor; srenjske pravice; sam.: šel je na srenjsko narezat šibje
SSKJ²
srénski -a -o prid. (ẹ̑)
alp., v zvezi srenske dereze dereze z dolgimi konicami za hojo po srenu:
SSKJ²
srép -a -o tudi -ó prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki zaradi nepremičnosti, hladnosti vzbuja neprijeten občutek: imeti srep pogled; njegove srepe oči so vzbujale strah
2. knjiž. grozen, hud: gledal je v srepo globino / srep mraz / vprašati s srepim glasom
    srépo tudi srepó prisl.:
    srepo gledati predse
SSKJ²
srepéti -ím nedov., srêpi in srépi (ẹ́ í)
knjiž. srepo gledati: stal je sredi sobe in srepel vanjo; nepremično sedi in srepi v ogenj / njegove oči so srepele v prazno
    srepèč -éča -e:
    sedel je na postelji, sovražno srepeč predse; srepeč pogled; srepeče oči
SSKJ²
srepogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ekspr. ki srepo gleda: srepogled človek; srepogleda kača / srepoglede oči
SSKJ²
srepoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima srepe oči: srepook starec
SSKJ²
srépost in srepóst -i ž (ẹ́; ọ̑)
lastnost, značilnost srepega: srepost njenih oči
SSKJ²
srepôta -e ž (ó)
knjiž. srepost: srepota oči
SSKJ²
sréski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na srez: sreske meje / sreski načelnik
SSKJ²
sreténa -e ž (ẹ̑)
bot. rastlina z rdečkastimi ali rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum: nabirati sretene / gorska sretena
SSKJ²
sréz -a m (ẹ̑)
v stari Jugoslaviji politični okraj: pregnali so ga v drug srez
SSKJ²
sréž -a m (ẹ̑)
snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na površini snega: čez noč se je naredil srež; svetlikajoč se srež na zidu
♦ meteor. globinski srež plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sréžast -a -o prid. (ẹ̑)
navadno v zvezi srežasti sneg sneg, na površini katerega se naredi srež: hoditi po srežastem snegu
SSKJ²
srežén -a -o prid. (ẹ̑)
srežast: sreženi sneg
SSKJ²
sréžiti se -im se nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
spreminjati se v srež: sneg se sreži
SSKJ²
sréžnat -a -o prid. (ẹ̑)
srežast: hoditi po srežnatem snegu
SSKJ²
srf ipd. gl. surf ipd.
SSKJ²
sŕh -a m (ȓ)
neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: srh mu je šel po hrbtu, po telesu; ob pogledu na razbitine ga je spreletel srh / njegov pogled je vzbujal ljudem srh grozo, strah
// knjiž., s prilastkom občutek, čustvo: ob njegovem imenu jih je prešinil spoštljiv srh; prijeten srh
SSKJ²
sŕhek -hka -o prid. (ŕ)
1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži: srhki lasje; srhke dlačice / srhka skorja
// porasel s togimi, ostrimi dlačicami: srhki listi; srhko steblo sončnice
2. ekspr. ki vzbuja srh: srhek pogled; srhek žvižg / srhek mraz zelo hud
    sŕhko prisl.:
    srhko me je spreletelo
SSKJ²
sŕhel -hla -o [sərhəu̯] prid. (ŕ)
star. srhek: njegovi lasje so gosti in nekoliko srhli
    sŕhlo prisl.:
    srhlo šumeti; sam.: z roko potegniti na srhlo proti naravni legi dlak
SSKJ²
srhkodlákav -a -o prid. (á)
bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez
SSKJ²
srhkolístnica -e ž (ȋ)
nav. mn., bot. rastline s cveti v socvetjih, porasle s srhkimi dlačicami, Boraginaceae:
SSKJ²
srhlína -e ž (í)
alp. droben, rahel sneg: z vej se usipa srhlina
SSKJ²
srhljív -a -o prid. (ī í)
ki vzbuja srh: srhljiv prizor / srhljiv dotik; pogled v prepad je bil srhljiv / srhljiva kriminalka
● ekspr. srhljiva natančnost zelo velika
    srhljívo prisl.:
    prazne očesne jamice so srhljivo strmele vanj
SSKJ²
srhljívka -e ž (ȋ)
publ. umetniško delo s srhljivo vsebino, zlasti film: gledati srhljivko / politična, psihološka srhljivka
SSKJ²
sŕk -a m (ȓ)
glagolnik od srkniti: pil je žganje s kratkimi srki / pri jedi so se slišali glasni srki
// ekspr. požirek: en srk žganja je bil zanj premalo, dva preveč; pog. moral si ga je privoščiti en srk
♦ teh. tok plina, tekočine na mesto z zmanjšanim tlakom
SSKJ²
srkálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za srkanje: srkalna slamica
SSKJ²
sŕkalica -e ž (ŕ)
nav. mn., anat. prstast ali listast izrastek sluznice, zlasti črevesne; resica: črevesne srkalice
SSKJ²
sŕkanje -a s (ŕ)
glagolnik od srkati: hlastno srkanje; srkanje pijače s slamico / slišati je bilo žvenket žlic in srkanje
SSKJ²
sŕkati -am nedov. (ŕ ȓ)
1. spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo sikajoči glasovi: srkati vroč čaj iz skodelice; pri jedi srka in mlaska / srkati sok iz pomaranče / čebele srkajo med iz cvetov
2. ekspr. piti v majhnih požirkih: srkale so liker in se pogovarjale; počasi je srkal kavo in opazoval mimoidoče / zbrali so se v zidanici in srkali novo vino pili
3. sprejemati vase: goba srka vodo; korenine srkajo vlago iz zemlje
● ekspr. otrok je srkal njegove besede pazljivo ga je poslušal; ekspr. zasopel je srkal čisti gorski zrak vdihaval; pog., ekspr. rad ga srka pije (alkoholne pijače)
SSKJ²
srkljáj -a m (ȃ)
količina česa tekočega, ki se naenkrat srkne: piti vino v kratkih srkljajih
● ekspr. pusti srkljaj vina še zame požirek
SSKJ²
srkljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. srkati: srkljati kavo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo sikajoči glasovi: nekajkrat je srknila vroč čaj; srkniti juho iz žlice
// ekspr. popiti, izpiti: pred kosilom je srknil kozarček slivovke
● ekspr. počasi je srknil cigaretni dim vdihnil; pog., ekspr. rad ga srkne pije (alkoholne pijače)
SSKJ²
sŕna -e ž (ŕ)
hitra gozdna žival, katere samec ima manjše razvejane rogove: srna je obstala in tiho zapivkala; na jasi se pase čreda srn; biti boječ kot srna; hodi kot srna lahkotno; planiti, pobegniti kot srna hitro, preplašeno; dekle je hitro, vitko kot srna / srna v omaki
// srnja samica: srna in srnjak
● ekspr. poglej jo, kakšna srna ljubka, vitka ženska
♦ lov. srna bleči, boka, javka
SSKJ²
sŕnica -e ž (ŕ)
1. manjšalnica od srna: na jasi se paseta dve srnici; srnica in srnjaček; skočila je kot preplašena srnica hitro; ima oči kot srnica
// ekspr. ljubka, vitka ženska: kakšno (ljubko) srnico ima / kot nagovor ne boj se, srnica moja
2. igrača, ki predstavlja srno: za rojstni dan je otrok dobil srnico
SSKJ²
sŕnin -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na srne: srnina koža; srnino meso / piščalka posnema srnino vabljenje
♦ gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni
SSKJ²
srnína -e ž (ī)
1. srnje meso: pečena srnina; jelenina in srnina
2. usnje iz srnje kože: rokavice iz srnine; boks in srnina
SSKJ²
srnjáček -čka m (á)
manjšalnica od srnjak: srnjaček je zapivkal; srna s srnjačkom
SSKJ²
srnjáčji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na srnjake: srnjačja koža; srnjačje rogovje
SSKJ²
srnjád -i ž (ȃ)
več srn, srne: nadzorovati srnjad v lovišču; srnjad in jelenjad
SSKJ²
srnják -a m (á)
srnji samec: srnjak laja; rogovje srnjaka; srnjak in srna
♦ lov. srnjak bavka
SSKJ²
srnjeók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima srni podobne oči: srnjeoko dekle
SSKJ²
sŕnji -a -e prid. (ȓ)
nanašajoč se na srne: srnja koža; srnje meso / srnji samec / ekspr.: njen srnji korak lahkoten; deklica me je gledala s srnjimi očmi z velikimi, rjavimi
    sŕnje prisl.:
    srnje rjava barva
SSKJ²
srnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima srni podobne oči: srnooko dekle
SSKJ²
srobót tudi sróbot -a m (ọ̑; ọ̑)
rastlina s plazečim se steblom in belimi cveti: srobot se vzpenja po deblu; s srobotom prerasla pot / s srobotom zavezati butaro
♦ bot. južni srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina
SSKJ²
srobótast -a -o prid. (ọ̑)
podoben srobotu: srobotasto deblo
SSKJ²
srobóten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od srobot: povezati s srobotnim steblom
SSKJ²
srobotína -e ž (í)
srobotova stebla, srobot: srobotina je prepletala grmovje
SSKJ²
srobótje -a s (ọ̑)
srobotova stebla, srobot: srobotje mu je zapiralo pot; robidovje in srobotje
SSKJ²
srobotovína -e ž (í)
srobotova stebla, srobot: srobotovina prerašča staro zidovje
SSKJ²
sŕp1 -a m (ȓ)
orodje z zaokroženim rezilom in lesenim držajem za žetev: klepati, nabrusiti srp / tam žanjejo še s srpom
● ekspr. za srp sem prestara za žetev; ekspr. pri srpu se ni nobene ustrašila najhitreje je žela; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec; srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma
SSKJ²
sŕp2 -a -o tudi -ó prid. (ȓ ŕ)
star. srep, jezen: imeti srp pogled; srpe oči
    sŕpo tudi srpó prisl.:
    srpo gledati predse, v tla
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
srpáča -e ž (á) nar.
1. srp1: žanjice so odložile srpače
2. klestilnik: klestiti veje s srpačo
SSKJ²
sŕpan -ána tudi -a tudi srpàn -ána m (r̄ á, r̄; ȁ á)
star., v zvezah: mali srpan julij; veliki srpan avgust
SSKJ²
srpárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje srpov: dela v srparni
SSKJ²
sŕpast -a -o prid. (r̄)
podoben srpu: žival s srpastimi kremplji; srpast nož / srpast mesec med oblaki / srpasta oblika
♦ bot. srpasta meteljka lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetjih in ukrivljenimi stroki, Medicago falcata; vet. srpasti rep psa
    sŕpasto prisl.:
    srpasto ukrivljeni rogovi
SSKJ²
srpàt -áta -o prid. (ȁ ā)
pri starih Perzijcih, v zvezi srpati voz bojni voz, opremljen z ukrivljenimi rezili na kolesih, ojesu: vojska s pešci, konjeniki in srpatimi vozovi
SSKJ²
sŕpek -pka m (ȓ)
manjšalnica od srp: žeti s srpkom
SSKJ²
srpéti -ím nedov. (ẹ́ í)
star. srepo gledati: oči so srpele v nebo; jezno je srpel vanj
● star. svila ji je srpela pod prsti šumela, šuštela
    srpèč -éča -e:
    srpeče oko
SSKJ²
srpíca -e ž (í)
nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: pleti s srpico / nasaditi srpico
SSKJ²
srpìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od srp: žeti ajdo s srpičem
SSKJ²
sršáj -a m (ȃ)
bot. praprot s šopasto razvrščenimi dlanasto ali pernato deljenini listi, Asplenium: jelenov jezik in sršaj / rjavi sršaj
SSKJ²
sŕšast -a -o prid. (ŕ)
1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršasti brki, lasje; sršasta dlaka; sršaste obrvi
2. ekspr. jezen, nejevoljen: vedno ni tako sršasta / sršast obraz
    sŕšasto prisl.:
    sršasto pogledati; sršasto pristriženi lasje
SSKJ²
sršát -áta -o prid. (ȁ ā)
ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršati brki, lasje; sršata dlaka / ekspr. sršato strnišče
SSKJ²
sršáti -ím nedov. (á í)
1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki, lasje sršijo; kokoši je perje sršalo na vse strani
// ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre sršijo; skozi okna goreče hiše so sršali plameni; pren. iz nje srši ljubosumnost
2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: sršati na koga, nad kom; ves dan že srši
● ekspr. drevje je sršalo od ivja je bilo pokrito z ivjem; ekspr. iz oči mu sršijo strele zelo jezno gleda
    sršèč -éča -e:
    sršeč sede k mizi; pogladil si je sršeče brke; sršeč pogled; prisl.: sršeče gledati
SSKJ²
sršàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki srši: sršavi brki; sršava brada, dlaka
● knjiž. gledal je sršave konje mršave
SSKJ²
sršèn in sršén in sŕšen -éna m (ȅ ẹ́; ẹ̑; ŕ ẹ́)
velika, čebeli podobna žuželka z rjavo rdečimi progami po glavi in oprsju: sršeni brenčijo, pikajo; razdražiti sršene; čmrlji in sršeni; gleda kot sršen; hud kot sršen
● knjiž. Prešernovi sršeni epigrami, puščice; beži, kot bi ga sršeni podili hitro, prestrašeno
SSKJ²
sršénar -ja m (ẹ̑) zool.
1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: ličinke sršenarja
2. velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti z osami, sršeni, Pernis apivorus: kanja in sršenar
SSKJ²
sršénast -a -o prid. (ẹ̄)
ekspr. zelo zbadljiv, razdražljiv: zakaj si danes tako sršenast; sršenasta ženska; vsa sršenasta je hodila okrog / o novi knjigi je napisal sršenasto kritiko
● ekspr. sršenast pogled zelo jezen, nejevoljen; ekspr. odšel je sršenaste volje razdražen, slabe volje
    sršénasto prisl.:
    sršenasto pogledati
SSKJ²
sršéniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. sršiti: nestrpno je čakal in sršenil obrvi / ženske so se sršenile
SSKJ²
sršenják -a m (á)
nar. sršenje gnezdo: razdreti sršenjak
SSKJ²
sršênje -a s (é)
glagolnik od sršeti: sršenje isker
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sršénji -a -e prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sršene: sršenji pik; uničiti sršenje gnezdo / sršenji roj
● ekspr. dregniti v sršenje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje; ekspr. priti v sršenje gnezdo med nezadovoljne, razdražene ljudi
SSKJ²
sršénov -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na sršene: sršenov strup
● ekspr. vas je postala pravo sršenovo gnezdo vaščani so nezadovoljni, razdraženi; ekspr. dregniti v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
SSKJ²
sršéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki so mu sršeli; lasje sršijo
// ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre so sršele na vse strani; iz oblakov so sršele strele; pren. iz nje srši maščevalnost, zavist
2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: oči ji sršijo
// jezno gledati: sršeti izpod čela / nepremično je sršel v zid
    sršèč -éča -e:
    sršeč pogled; sršeča dlaka
SSKJ²
sŕšiti -im nedov. (ŕ r̄)
postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mačka srši dlako; na golih rokah so se mu sršile dlačice / sršiti obrvi mrščiti
● ekspr. drevje se je sršilo v ivju je bilo pokrito z ivjem
    sŕšiti se ekspr.
    izražati jezo, nejevoljo: med poslušanjem govora se je vedno bolj sršil / sršili so se proti vsaki novosti nasprotovali
SSKJ²
sŕt1 -a m (ȓ)
zool. srt2: slanikovi srti
SSKJ²
sŕt2 -í ž (ȓ)
zool. viličasta ribja koščica: hrbtenica, rebra in srti
SSKJ²
sŕž -í tudi -i ž (ȓ) knjiž.
1. navadno s prilastkom bistvo, jedro: delo je srž njegovega življenja; prodreti v srž problema / v srži je ostal romantik
2. zastar. stržen, sredica: delati kroglice iz bezgove srži
SSKJ²
st [śt in s̀t] medm.
pst: st, nekdo prihaja
SSKJ²
stabílen -lna -o prid., stabílnejši (ȋ)
1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev
// ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen / stabilen položaj telesa; stabilen smučar
2. publ. ustaljen, nespremenljiv: stabilne cene / gospodarski, politični položaj je stabilen / stabilno vreme
3. duševno trden, uravnovešen: je stabilen človek, zato se nanj lahko zanesemo / stabilen značaj
4. teh. ki je stalno na določenem mestu: stabilni pogonski stroji; stabilen žerjav; mobilen in stabilen
♦ ekon. stabilni trg trg, za katerega sta značilna usklajena ponudba in povpraševanje; stabilno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem sta ponudba in povpraševanje usklajena; fiz. stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; kem. stabilna spojina spojina, ki pri zunanjih vplivih ne spremeni sestave; meteor. stabilno ozračje ozračje, v katerem ni vzponskih tokov in se zrak lahko spušča
    stabílno prisl.:
    stabilno stati
SSKJ²
stabilizácija -e ž (á)
glagolnik od stabilizirati: stabilizacija ladje / stabilizacija rakete / prizadevanja za stabilizacijo gospodarskega položaja
SSKJ²
stabilizacíjski in stabilizácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na stabilizacijo: stabilizacijska naprava proti zibanju ladje / stabilizacijska politika; stabilizacijska prizadevanja / stabilizacijsko obdobje
SSKJ²
stabilizátor -ja m (ȃ)
teh. naprava, ki omogoča ohranjati določeno lego vozila, plovila pri spremenjenih zunanjih okoliščinah: stabilizator preprečuje nagibanje avtomobila v ovinku; ladijski stabilizator; stabilizator letala
♦ elektr. stabilizator naprava, ki vzdržuje stalno vrednost kake električne veličine; napetostni stabilizator; kem. stabilizator snov, ki prepreči ali upočasni razpadanje kake druge snovi
SSKJ²
stabilizátorski -a -o prid. (ȃ)
stabilizacijski: stabilizatorske naprave na ladji / stabilizatorska prizadevanja
SSKJ²
stabilizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od stabilizirati: stabiliziranje političnega položaja / stabiliziranje cen
SSKJ²
stabilizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da je kaj stabilno: stabilizirati čoln / stabilizirati satelit
// publ. ustaliti, utrditi: stabilizirati cene; odnosi so se stabilizirali / gospodarski, politični položaj se stabilizira / vreme se bo stabiliziralo ustalilo
♦ elektr. stabilizirati zmanjšati spreminjanje določene veličine na določeno vrednost; stabilizirati napetost; kem. stabilizirati snov z dodajanjem druge snovi preprečiti, upočasniti razpad kake snovi
    stabilizíran -a -o:
    stabilizirane cene; stabilizirane politične razmere
SSKJ²
stabílnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost stabilnega: stabilnost omare / preizkušati stabilnost letala pri velikih hitrostih / publ. stabilnost gospodarskega, političnega položaja / stabilnost značaja / čustvena stabilnost
♦ grad. lastnost gradbene konstrukcije, da lahko prenaša obremenitve
SSKJ²
stabílnosten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stabilnost: reševati stabilnostne probleme / stabilnostne razmere na cesti se hitro spreminjajo
SSKJ²
staccato [stakáto] prisl. (ȃ)
glasb., označba za način izvajanja kratko, ločeno: igrati staccato
    staccato -a m
    izvajanje tonov s prekinitvami, ki skrajšajo njihovo trajanje do polovice: vaje za staccato; pren., knjiž. njen narečni staccato ga je zelo motil; v prid. rabi: staccato tehnika
SSKJ²
stacionáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. ki je na stalno določenem mestu; stalen, nepremičen: tovarna je organizirala stacionarne servise za svoje izdelke; stacionarne prodajalne / stacionarni oddajnik; stacionarni satelit
2. ki se ne spreminja, ne spremeni; stalen, ustaljen: vrednost izvoza je stacionarna / politični položaj je stacionaren; stacionarne vremenske razmere; stacionarno stanje bolezni / živeti v stacionarni revščini trajni
♦ fiz. stacionarno gibanje gibanje, ki se v celoti ne spreminja s časom; med. stacionarna zdravstvena ustanova zdravstvena ustanova za stacionarno zdravljenje; stacionarno zdravljenje zdravljenje, med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu; tur. stacionarni turizem turizem, za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju
SSKJ²
stacioníranje -a s (ȋ)
glagolnik od stacionirati: načrti o stacioniranju raket / stacioniranje vojaških enot
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stacionírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž.
1. namestiti: stacionirati rakete v Srednji Evropi / stacionirati jedrske podmornice v Atlantiku
2. nastaniti: stacionirati čete ob meji; vojska se je stacionirala v mestu
3. nedov., nepreh. imeti stalno mesto kje: letalo stacionira na matičnem letališču; pristanišče, v katerem stacionira ta ladja / po potresu smo stacionirali v železniškem vagonu stanovali
    stacioníran -a -o:
    v bazi stacionirani bombniki; vojaške enote so bile stacionirane ob obali
SSKJ²
stádij1 -a m (á)
pri starih Grkih dolžinska mera, približno 200 m: tek na en stadij
SSKJ²
stádij2 in štádij -a m (á)
navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa, stopnja: preskočiti nekatere stadije v razvoju; odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju; rak v zadnjem stadiju; razvoj rastlin, živali po stadijih / stadij mladostniškega navdušenja je že za njim obdobje / stadiji osebnostnega razvoja / razvojni stadij
// knjiž. stanje1: telo je prešlo v stadij izčrpanosti; proučevati duševne stadije; stadij potrtosti, zaspanosti
♦ med. febrilni stadij bolezni; eruptivni stadij ošpic
SSKJ²
stádion tudi štádion -a m (ȃ)
prostor za športna tekmovanja, športne prireditve z ustreznimi objekti, napravami in tribunami za gledalce: graditi stadion; zborovanje je bilo na stadionu / nogometni stadion; olimpijski stadion; pokriti stadion / športni stadion / ekspr. stadion je vpil od navdušenja gledalci na njem
♦ šport. ledni stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu
SSKJ²
stádionski tudi štádionski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stadion: stadionski objekti; stadionske naprave / stadionski semafor
SSKJ²
stafilokók -a m (ọ̑)
biol. skupek kokov v obliki grozda: stafilokoki in streptokoki
SSKJ²
stafilokóken -kna -o (ọ̑)
pridevnik od stafilokok: stafilokokne infekcije
SSKJ²
stagflácija -e ž (á)
ekon. ostajanje pri doseženi stopnji gospodarskega razvoja z istočasnim upadanjem kupne moči denarja: preprečevati stagflacijo
SSKJ²
stagnácija -e ž (á)
knjiž. ostajanje pri doseženi stopnji, stanju dejavnosti na kakem področju: boriti se proti stagnaciji in nazadovanju; industrijska, kulturna stagnacija; stagnacija gospodarstva; stagnacija v tehničnem razvoju / kmetijstvo je v stagnaciji se ne razvija, ne napreduje
SSKJ²
stagnánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki se ne razvija, ne napreduje: tehnična raven kmetijskih strojev je stagnantna; stagnantno gospodarstvo / stagnantne kulture
SSKJ²
stágne -gen ž mn. (ā ȃ)
nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: srečala sta se, ko je gnal živino po stagnah
SSKJ²
stagnírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. ostajati na doseženi stopnji
a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti, zastajati: proizvodnja, razvoj stagnira / gospodarsko, kulturno stagnirati / družba je v teh letih stagnirala; orkester ne stagnira več
b) glede na količino, intenzivnost: dohodki stagnirajo; obisk v gledališču stagnira / odnosi med državama so stagnirali / prebivalstvo v teh krajih stagnira ne narašča
SSKJ²
stahánovec -vca m (ȃ)
pristaš stahanovstva: postati stahanovec
SSKJ²
stahánovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stahanovce ali stahanovstvo: stahanovsko navdušenje / stahanovsko gibanje
SSKJ²
stahánovstvo -a s (ȃ)
v Sovjetski zvezi, po letu 1935 gibanje za večjo delovno storilnost: podpirati stahanovstvo
SSKJ²
stája -e ž (á)
goveji, ovčji hlev zlasti na planinah, v katerem živali niso privezane: zgraditi stajo; v staji je bilo temno / star. včasih so imeli gostilno in konjsko stajo konjski hlev
// ograjen prostor, v katerega se zapira živina: zapreti ovce v stajo; staja s podrto ograjo
♦ agr. hlev s stajami na obeh straneh s stojišči
SSKJ²
stajalíšče -a s (í)
star. kraj, prostor, namenjen za daljše stanje, zadrževanje koga z določenim namenom: plačati pristojbino za stajališče na sejmu / tam je imel kočijaž svoje stajališče postajališče / lovsko stajališče stojišče, opazovališče
SSKJ²
stájati -am dov. (ȃ)
navadno v zvezi z led, sneg narediti, povzročiti, da preide v vodo: sonce staja led; sneg se je že stajal / toplejše podnebje bi stajalo ledenik; pren., ekspr. njegovo nezaupanje se je počasi stajalo
    stájati se ekspr.
    postati zelo ganjen, nežen: kar staja se, ko jo sreča / ob teh besedah se mu je stajalo srce
SSKJ²
stájica -e ž (á)
1. priprava z ograjico za otroka preden shodi: dvigniti otroka iz stajice; otrok se igra, sedi v stajici / otroška stajica
2. manjšalnica od staja: nagnati živali v stajico / zajčja stajica zajčji hlevček
SSKJ²
stajling gl. styling
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stajo: stajska ograja
♦ bot. stajska metlika rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih, Chenopodium bonus-henricus
SSKJ²
stákati -am nedov. (ȃ)
s točenjem spravljati skupaj: stakati ostanke vina v vrč
    stákati se 
    stekati se: vode s hriba se stakajo v potok
SSKJ²
stakljív tudi iztakljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. ki (rad) stika, išče: stakljiv otrok / požrešni in stakljivi vrabci
● ekspr. ima stakljive oči hitro vse opazi, vidi
    stakljívo tudi iztakljívo prisl.:
    stakljivo brskati med papirji
SSKJ²
stakljívec tudi iztakljívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor (rad) stika, išče: tak stakljivec vse najde
SSKJ²
stakníti1 in stákniti -em dov. (ī á)
narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stakniti cevi, posamezne dele; stakniti oba konca; stakniti cepič s podlago / stakniti palec in kazalec; pogledal je tako mrko, da so se mu obrvi staknile
● ekspr. ženske so se spogledale in staknile glave stopile skupaj in se začele zaupno pogovarjati; publ. scenarist je staknil vrsto prizorov združil, povezal, navadno slabo
    stáknjen -a -o:
    dobro staknjeni deli; to ni prav staknjeno; 
prim. iztakniti1
SSKJ²
stakníti2 in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti -em dov. (ī á) nav. ekspr.
1. stikajoč najti, odkriti: hišni ključ je staknil za cvetličnim lončkom; stakniti knjigo na podstrešju / bal se je, da bodo staknili brv čez potok našli, odkrili; skril se jim je, pa so ga le staknili
2. biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa; dobiti: ne ve, kje bi staknil denar; v vasi so staknili nekaj hrane; s težavo je staknil stanovanje; vse trgovine je obredel, da je staknil zaželeno stvar / še o pravem času je staknil delavce
3. z oslabljenim pomenom postati deležen kakega stanja, navadno neprijetnega; dobiti: stakniti bolezen; stakniti gripo, nahod, pljučnico; v pretepu je staknil hude poškodbe; stakniti prehlad prehladiti se
● pog., ekspr. v boju jo je staknil je bil ranjen; ekspr. prebral je vse, kar je staknil kar je mogel dobiti, najti; ekspr. za svoje dejanje je staknil nekaj mesecev zapora je bil obsojen na nekaj mesecev zapora; ekspr. še sama ne ve, kje je staknila otroka kdo je otrokov oče; ekspr. staknil je, kar je iskal kar je iskal, to je dobil
SSKJ²
stalagmít -a m (ȋ)
kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame, stoječi kapnik: nastajanje stalagmitov; stalagmiti in stalaktiti / kapniki stalagmiti
SSKJ²
stalagmíten -tna -o (ȋ)
pridevnik od stalagmit: stalagmitna tvorba
SSKJ²
stalaktít -a m (ȋ)
kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame, viseči kapnik: združevanje stalaktitov in stalagmitov / kapnik stalaktit
SSKJ²
stalaktíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stalaktite: stalaktitne tvorbe
♦ um. stalaktitni obok obok s stalaktitom podobnimi okrasnimi elementi v muslimanski arhitekturi
SSKJ²
stálen -lna -o prid., stálnejši (ȃ)
1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki; stalne cene; vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno podobo ustaljeno
// sestavljen iz vedno istih stvari, oseb: imeti stalen repertoar; čaj iz stalne mešanice; razstaviti stalno zbirko / stalna družba; stalno omizje
2. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: stalne naloge; vzeti koga v stalno oskrbo; pravica do stalne paše; stalna zaposlitev / ustanoviti stalno komisijo; odpreti stalno avtobusno progo; dobiti stalno gledališče / stalna konferenca mest; potrdilo o stalni nesposobnosti
// ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo na določenem mestu: postaviti stalen bivak; stalni mejni prehodi; stalne naprave; stalna vesoljska postaja / stalni prebivalci kraja / stalni gostje gostje, ki se mudijo, ostanejo kje dalj časa
// ki je, obstaja brez konca: na svetu ni nobena reč stalna / stalne barve obstojne
3. ki traja brez prekinitve, prekinitev: čutiti stalno bolečino v prsih; živeti v stalni negotovosti; stalna potreba po kisiku; biti pod stalnim nadzorstvom
// ekspr. zelo pogost, pogosten: naveličati se stalnih opominov; stalni prepiri ga utrujajo; zaradi stalnega vetra ga je bolela glava; stalne pritožbe delavcev
4. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa, ob vsaki priložnosti: sesti na stalni prostor ob oknu; dobiti stalni sedež v gledališču / navesti stalno bivališče kraj, kjer se kdo naseli, da v njem stalno živi
// ki je s kom v kakem odnosu dalj časa, ob vsaki priložnosti: stalni naročniki revije; stalni obiskovalci razstav / dati blago najprej stalnim odjemalcem, strankam
♦ anat. stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; ekon. stalna plača plača, ki jo prejema oseba s stalno zaposlitvijo; fiz. stalni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajni magnet; stalna deformacija deformacija, pri kateri se telo ne vrne v prvotno obliko; jezikosl. stalni naglas naglas, ki nastopa vedno na istem mestu v besedi; stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; lit. stalna pesniška oblika pesniška oblika, ki se uporablja nespremenjena že dalj časa; lov. stalna divjad divjad, ki živi stalno v istem lovišču; mat. stalni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka; stalna količina količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; ptt stalna telefonska zveza telefonska zveza, ki se lahko uporablja ne glede na čas ali v času, ko ustrezna centrala ne dela; šol. stalni učitelj nekdaj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom; vet. stalni zob zob, ki ne izpade več; voj. stalna vojska vojska, ki jo ima kaka država v mirnem času
    stálno prisl.:
    ta drama je stalno na programu; stalno prebivati kje; stalno se pritoževati; stalno sodelovati
    ♦     zool. stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice; sam.: v življenju ni nič stalnega; naseliti se za stalno
SSKJ²
stálež -a m (ȃ)
1. lov. število (določene) divjadi, navadno v lovišču: ugotavljati, varovati stalež; stalež divjega zajca pada
♦ agr. povečati stalež živine število; rib. ribji stalež količina rib v ribolovni vodi
2. publ. število zaposlenih v kaki dejavnosti: zmanjšali so stalež delavcev v rudniku; stalež moštva pri vojakih
3. knjiž. položaj, status: imeti stalež filmskega delavca; državljanski stalež / o njegovem socialnem staležu vemo zelo malo
● pog. dobil je tri dni bolniškega staleža bolniškega dopusta
SSKJ²
stalílen -lna -o prid. (ȋ)
elektr., v zvezi stalilna varovalka varovalka, v kateri se žica stali in tako prekine tokokrog; staljiva varovalka
SSKJ²
staliníst -a m (ȋ)
pristaš stalinizma: obtožili so ga, da je stalinist; metode stalinistov
SSKJ²
stalinístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na staliniste ali stalinizem: stalinistične metode / stalinistični režim / stalinistična kolektivizacija
SSKJ²
stalinízem -zma m (ī)
politična doktrina in politični sistem, v katerem je absolutizirana vloga države in partijskega sistema, kot ju je uveljavil Stalin po Leninovi smrti: obdobje stalinizma
// kar je za to doktrino, ta sistem značilno: boj proti stalinizmu
SSKJ²
Stálinov -a -o prid. (ȃ)
voj. žarg., v zvezi Stalinove orgle in stalinove orgle zlasti med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki s predirljivim piskanjem izstreljuje rakete s tirnih ramp, nameščen navadno na tovornjak; katjuša: žvižg Stalinovih orgel
SSKJ²
stálinski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Stalina: stalinske metode; stalinska praksa / stalinski procesi; stalinske čistke / stalinska doba
SSKJ²
stalíšče -a s (í)
1. kar določa kriterij za presojanje česa: gledati na kaj z ekonomskega stališča; dogovorili so se, s kakšnega stališča bodo stvar obravnavali; presojati kaj s stališča morale / z njegovega stališča je to razumljivo
// publ. mnenje, pogled: stališča si nasprotujejo; o teh vprašanjih imajo različna stališča; povedati, zagovarjati svoje stališče; pojasniti svoje stališče do česa
2. zastar. stojišče: s svojega stališča je imel lep razgled po dvorani / določiti lovcu stališče
● publ. stojijo na stališču, da bi z odločitvijo še počakali mislijo, menijo; publ. postaviti se na določeno stališče imeti določeno mnenje o čem; zastar. Prešeren ima med tedanjimi pesniki prav posebno stališče mesto, položaj
♦ pravn. naziranje, s katerim se določijo načela za urejanje sorodnih zadev in dajejo pobude za izvrševanje zakonov
SSKJ²
stalítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od staliti: stalitev železa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stalíti -ím dov., stálil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: staliti baker, svinec, železo / pri hitri vožnji se ležaji stalijo / staliti vosek stopiti
2. stajati: sonce je stalilo led; sneg se je že stalil
    staljèn -êna -o:
    staljena kovina
SSKJ²
staljív -a -o prid. (ī í)
elektr., v zvezi staljiva varovalka varovalka, v kateri se žica stali in tako prekine tokokrog:
SSKJ²
stálnica -e ž (ȃ)
1. fiz., mat. količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; konstanta: določiti, izmeriti stalnico
2. astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo; zvezda: opazovati stalnice in premičnice / stalnica Vega / zvezda stalnica
3. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: simbolizem je slogovna stalnica pisatelja; to je njegova značajska stalnica
SSKJ²
stálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost stalnega: stalnost zakonov; stalnost zdravja / stalnost igralskega osebja
SSKJ²
stálnosten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stalnost: stalnostne značilnosti / stalnostne značajske poteze stalne
SSKJ²
stálo -a s (á)
1. star. podstavek, stojalo: ogledoval si je osnutke kipov na stalih
2. zastar. stališče: zagovarjati svoje stalo
● zastar. upa, da bo sin dosegel višje stalo višji položaj; zastar. stalo lovca stojišče; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja
SSKJ²
stampédo -a m (ẹ̑)
1. nenadzorovano masovno, hitro premikanje ljudi, večjih živali v isto smer: preživeti stampedo; policisti so razjarjene navijače komajda zadržali pred stampedom; žrtev stampeda
2. ekspr. nenadzorovana, navadno hitra sprememba česa: borznih stampedov je bilo v tržnem gospodarstvu že precej
SSKJ²
stán1 -a m (ȃ)
nar. del oblačila, ki pokriva zgornji del telesa: rokavi pri srajci so že strgani, stan je pa še cel
● zastar. imela je lep stan lepo postavo
SSKJ²
stán2 -ú m (ȃ)
1. stanje posameznika glede na sklenitev zakonske zveze: spremeniti stan / samski stan; zakonski stan; star.: prosti stan samski stan; naveličati se vdovskega stanu vdovstva / v obrazcih stan: poročen
2. star., s prilastkom skupina ljudi z istim poklicem: iz potrebe po obrambi je nastal stan vojakov; socialni položaj učiteljskega, uradniškega stanu
// poklic: ni vedel, v katerem stanu naj si služi kruh
3. družbeni sloj: dvigniti se v meščanski stan; biti oblečen svojemu stanu primerno / socialni stan
4. star., s prilastkom stanje1: hitro je ugotovil dejanski stan; njegove hlače so še v dobrem stanu / hotela ji je olajšati težek stan položaj
● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; pog. žena je v drugem stanu noseča; ekspr. zapustil je samski stan poročil se je; star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; star. vedno je v stanu napraviti kakšno neumnost je pripravljen; star. ni v stanu presoditi, kaj je prav in kaj ne ni sposoben
♦ voj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; zgod. deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; drugi stan v fevdalizmu posvetno plemstvo; prvi stan v fevdalizmu visoka duhovščina; tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje
SSKJ²
stán3 -a in -ú m (ȃ)
1. pastirska koča: pred nevihto so se zatekli v bližnji stan / pastirski, planinski stan
2. star. dom, stanovanje: ima vlažen in temen stan / straža se je vrnila v stan v (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče
● zastar. lovec se je potihoma približal stanu stojišču
SSKJ²
stanarína -e ž (ī)
plačilo za uporabo stanovanja: plačevati, pobirati stanarino; visoka stanarina
♦ ekon. revalorizirati stanarino; pravn. ekonomska stanarina ki zagotavlja vzdrževanje poslopja, amortizacijo in obresti
SSKJ²
stánca -e ž (ȃ)
lit. kitica iz osmih enajstercev: uporabljati stanco; pesem v stancah
SSKJ²
stándard1 -a m (ȃ)
nav. mn. za posamezno državo, skupnost držav obvezen enotni predpis za mere, kakovost izdelkov, storitev: izdelati, upoštevati standard; blago ni narejeno po standardih; mednarodni standardi; standardi za pohištvo / industrijski standardi / visoki evropski standardi; jugoslovanski standardi [JUS]
// kar določa, kakšno sme, mora kaj biti: demokratični standardi; ekološki, okoljski standardi; higienski standardi; izobrazbeni standardi; varnostni standardi / moralni, socialni standardi moralna, socialna pravila, norme
SSKJ²
stándard2 tudi štándard -a m (ȃ)
skupek možnosti za zadovoljevanje življenjskih, duhovnih, kulturnih potreb, življenjska raven: standard pada, raste; izboljšati si standard; zagotoviti državljanom ustrezen standard; nizek, visok standard / družbeni, kulturni, osebni standard / življenjski standard / pog. doseči, imeti standard visok standard; pretirana skrb za standard
SSKJ²
stándarden -dna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na standard, predpis: standardni deli, izdelki; standardni vzorec; standardna kakovost; standardne mere oblačil; določiti standardne oblike pasme / standardni predpisi
2. splošno uporabljan, uveljavljen: standardna metoda raziskovanja; na programu so bila standardna dela naših skladateljev; penicilin je postal standardno zdravilo / ta knjiga je standardno delo za to stroko temeljno
// navaden, običajen: standardna izvedba avtomobila; standardno pohištvo / standardna rešitev problema; novinar mu je postavil standardno vprašanje / košarkarji so pokazali standardno formo
♦ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; kor. standardni plesi družabni plesi, nastali pod vplivom angleškega načina plesanja; jezikosl. standardni jezik knjižni jezik; šport., voj. standardna puška malokalibrska puška za tekmovanje v streljanju na petdeset metrov; voj. standardno orožje orožje, ki se izdeluje v redni proizvodnji in se v vojski redno, množično uporablja
    stándardno prisl.:
    standardno izdelano pohištvo; standardno urejeno stanovanje
SSKJ²
standardizácija -e ž (á)
glagolnik od standardizirati: premajhna, splošna standardizacija; standardizacija sestavnih delov za avtomobile / standardizacija kvalitete, meril / standardizacija dela / publ. standardizacija pogledov na svet poenotenje, posplošenje
SSKJ²
standardizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od standardizirati: standardiziranje izdelkov / standardiziranje vsakdanjega življenja
SSKJ²
standardizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
s predpisom za vso državo enotno določiti mero, kakovost: standardizirati avtomobilske dele, izdelke; standardizirati pohištvo
// določiti, kakšno sme, mora kaj biti sploh: standardizirati meritve; standardizirati obrazce / standardizirati vprašanja v anketi
♦ agr. standardizirati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti
    standardizírati se 
    postati navaden, običajen: njegovo življenje se je v teh razmerah popolnoma standardiziralo
    standardizíran -a -o:
    standardiziran gradbeni material; za nekatera vina so potrebne standardizirane steklenice
SSKJ²
stándardnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost standardnega: standardnost pohištva, strojev / standardnost oblačenja, vedenja
SSKJ²
stand by -- [stênd báj] v prid. rabi (ȇ, ȃ)
1. ki je v stanju mirovanja, pripravljenosti: televizor je v stand by položaju; stand by funkcija
2. fin. ki je sklenjen, odobren državi s strani mednarodnih finančnih ustanov v času izrednih razmer: sklenitev enoletnega stand by sporazuma; stand by posojilo in posojilo stand by
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stand up -- [stênd áp] v prid. rabi (ȇ, ȃ)
nanašajoč se na pripovedovanje šal stoje pred občinstvom: stand up komik; mojster stand up komedije
SSKJ²
stánica -e ž (ȃ)
1. zastar. soba: družina je živela v nizki temni stanici
2. zastar. osnovna gradbena enota organizmov; celica: rastlinske stanice
3. voj. žarg. postaja, postojanka: počakal jih je na kurirski stanici; komandir stanice
SSKJ²
stáničen -čna -o prid. (ȃ)
zastar. celičen: stanična mrenica / stanično jedro
SSKJ²
staničevína -e ž (í)
1. teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza: pridobivati staničevino; uporaba staničevine v papirništvu
2. med. papirju podoben izdelek, ki se uporablja zlasti pri obvezovanju ran: na gazo je položil kos staničevine in povil rano
SSKJ²
stáničje tudi staníčje -a s (ȃ; ȋ)
zastar. celičje: rastlinsko staničje
// tkivo: maščobno staničje
SSKJ²
staničnína -e ž (ī)
teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza: izdelki iz staničnine / rastlinska staničnina
SSKJ²
staniól -a m (ọ̑)
papirju podoben kovinski izdelek navadno za zavijanje: zavijati čokolado, sir v staniol; rdeč, srebrn staniol; zavesa se je zalesketala kot staniol
♦ kem. kositer v obliki zelo tankih listov; v prid. rabi: zaviti v staniol papir
♦ papir. staniol papir papir s prilepljeno kositrno folijo
SSKJ²
staniólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na staniol: staniolna folija / bonboni, zaviti v staniolni papir
SSKJ²
staniólski -a -o prid. (ọ̑)
staniolen: staniolska vrečka / staniolski papir
SSKJ²
staníšče -a s (í)
star. dom, stanovanje: hrano in stanišče je imel pri teti
● star. pastirji so se pred nevihto zatekli v svoje stanišče svojo pastirsko kočo
SSKJ²
staníti -ím tudi stániti -im dov., stánil; stánjen tudi stanjèn (ī í; ā ȃ)
knjiž. stanjšati: staniti žico; staniti s kovanjem / staniti testo razvaljati, razvleči
SSKJ²
stánje1 -a s (ā) navadno s prilastkom
1. kar je v kakem času določeno z dejstvi, nanašajočimi se
a) na kvaliteto, uporabnost, sposobnost obstajanja česa: stanje hiše po potresu; stanje vozila ob prevzemu; vzdrževati orodje v dobrem stanju; sadje je v takem stanju, da ga je treba takoj porabiti / z oslabljenim pomenom stanje posevkov je po zadnjem dežju boljše posevki so po zadnjem dežju boljši
b) na telesne ali duševne sposobnosti, funkcije koga: kontrolirati stanje bolnika po operaciji; ranjenec je v kritičnem stanju / duševno in telesno stanje; zdravstveno stanje otroka ob vpisu v šolo
c) na količino, množino česa: stanje zalog se ni spremenilo; nadzorovati stanje vode ob deževju / število dispanzerjev se je v primerjavi s predvojnim stanjem podvojilo številom / gmotno stanje se mu je izboljšalo / nespremenjeno številčno stanje otrok v razredu število
// kar je v kakem času pri čem določeno z razmerami, okoliščinami, kakimi dejstvi sploh: poročati o stanju na fronti; zahtevati podatke o stanju v podjetju / stanje v kmetijstvu se izboljšuje; povzročil je nesrečo, ker ni upošteval stanja na cesti; izgubiti pregled nad gospodarskim in političnim stanjem v državi / stanje v ozračju
2. kar nastopi pri kom kot posledica določenega duševnega ali telesnega dogajanja: bil je potrt in bal se je, da bo to stanje dolgo trajalo; spal je in v tem stanju so ga ujeli; bolezenska stanja; zbuditi koga iz hipnotičnega stanja; stanje nezavesti / vznes. njegova žena je v blagoslovljenem stanju noseča / z oslabljenim pomenom: biti v budnem stanju buden; narediti kaj v vinjenem stanju vinjen
// kar nastopi pri čem, kje kot posledica določenega dogajanja, procesa, dejstev sploh: v podjetju je zavladala zmeda in to stanje je bilo težko odpraviti; anarhično stanje v družbi; brezvetrno stanje / obdelovati jeklo v razžarjenem stanju / publ., z oslabljenim pomenom: tovornjak je v nevoznem stanju nevozen; tehtati kaj v suhem stanju suho; stanje muževnosti pri drevju muževnost / izjemno ali izredno stanje v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine; obsedno stanje v nekaterih državah v katerem na določenem območju vojaška uprava zamenja civilno oblast
3. fiz., kem., v zvezi agregatno stanje vsaka od možnosti pojavljanja snovi, določena z gibanjem molekul, atomov: plinasto, tekoče, trdno agregatno stanje
● včeraj ni bil v stanju napisati pisma ni bil sposoben, ni mogel
♦ fin. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem; fiz. breztežnostno stanje stvari; jezikosl. glagoli stanja glagoli, ki ne izražajo dejanja ali procesa; v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; polit. brezdržavno stanje; pravn. brezustavno stanje; osebno stanje pravno pomembne značilnosti osebe glede na spol, starost, državljanstvo; zool. letargično stanje živali
SSKJ²
stánje2 -a s (á)
glagolnik od stati: od stanja so jo bolele noge; stanje na soncu mu lahko škoduje / jed je bila zaradi dolgega stanja postana
SSKJ²
stánjski -a -o prid. (á)
jezikosl., v zvezi stanjski glagol glagol, ki zaznamuje stanje po izvršitvi dejanja ali poteka: v slovarju so upoštevani stanjski glagoli telesnega ali duševnega stanja
SSKJ²
stánjšanje tudi iztánjšanje -a s (ȃ)
glagolnik od stanjšati: stanjšanje vrvi, žice
SSKJ²
stánjšati -am tudi iztánjšati -am dov. (ȃ)
narediti (bolj) tanko: stanjšati nit, žico; stanjšati pločevino na robovih; stanjšati s kovanjem, valjanjem; plast snega se je stanjšala
● tak kroj obleke postavo stanjša naredi vitkejšo; ekspr. med boleznijo se je precej stanjšal je shujšal
    stánjšan tudi iztánjšan -a -o:
    steber je na vrhu stanjšan; stanjšana konica; stanjšana žica
    ●     knjiž. imeti stanjšan okus izostren, prefinjen
SSKJ²
stanodajálec -lca [stanodajau̯ca in stanodajalca] m (ȃ)
kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo: stanodajalec mu je povišal najemnino
SSKJ²
stanodajálka -e [stanodajau̯ka in stanodajalka] ž (ȃ)
ženska, ki drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo: skleniti pogodbo s stanodajalko
SSKJ²
stanoválec -lca [stanovau̯ca tudi stanovalca] m (ȃ)
kdor stanuje navadno v hiši, bloku: sestanek stanovalcev; hišni red za stanovalce / mesto ima več kot sto tisoč stanovalcev prebivalcev
SSKJ²
stanovalíšče -a s (í)
zastar. stanovanje, bivališče: nikjer ni bilo videti človeškega stanovališča; dijaško stanovališče
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stanoválka -e [stanovau̯ka tudi stanovalka] ž (ȃ)
ženska, ki stanuje navadno v hiši, bloku: stanovalka je z gasilnim aparatom sama pogasila požar; stanovalci in stanovalke / stanovalka doma upokojencev
SSKJ²
stanovánjce -a s (ȃ)
ekspr. manjšalnica od stanovanje: najel je lepo stanovanjce; sestajali so se kar v njenem stanovanjcu
SSKJ²
stanovánje -a s (ȃ)
1. prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto: imeti, dobiti, kupiti, prodajati stanovanje; opremiti, pobeliti stanovanje; preseliti se v novo stanovanje; otroci tekajo po stanovanju; majhno, prostorno stanovanje; mrzlo, sončno stanovanje; stanovanje v bloku; lastnik, najemnik stanovanja / dvosobno, troinpolsobno stanovanje; kletno, podstrešno stanovanje; lastniško, najemniško stanovanje; solidarnostno stanovanje zgrajeno s sredstvi za solidarnostno gradnjo stanovanj / varovano ali oskrbovano stanovanje ki ima oskrbnika za 24-urno pomoč stanovalcu / navedite stanovanje kraj in ulico, kjer stanujete
2. dom, bivališče: za stanovanje mu je namenil majhno sobo na podstrešju / vzeti na stanovanje; imeti koga na stanovanju
♦ arhit. orientirati stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin stanovanja glede na strani neba; pravn. naturalno stanovanje nekdaj ki nadomešča del plače
SSKJ²
stanovánjski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag; izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska etaža; stanovanjska hiša / stanovanjska četrt, soseska / stanovanjsko-poslovni objekt; stanovanjsko-poslovna soseska ki ima stanovanjske in poslovne prostore / stanovanjski sklad; stanovanjska komisija; podpisati stanovanjsko pogodbo; stanovanjsko varčevanje / stanovanjska kultura; slabe stanovanjske razmere; stanovanjska stiska je velika / stanovanjska skupnost do 1965 skupnost, ki skrbi za komunalno in socialno politiko občine in za napredek naselja
♦ tur. stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah; urb. stanovanjska struktura razmerje med različnimi velikostmi stanovanj v stanovanjskem objektu, stanovanjski soseski
SSKJ²
stanováti -újem nedov. (á ȗ)
imeti kje stanovanje, bivališče navadno daljši čas: stanovati v bloku, v prvem nadstropju / začasno stanuje pri prijatelju; nekaj časa je stanovala v hotelu; stanuje privatno / stanovati na deželi, v mestu prebivati, živeti
    stanujóč -a -e:
    občanka, stalno stanujoča v Ljubljani; doma stanujoči otroci
SSKJ²
stanovíšče -a s (í)
zastar. stanovanje, bivališče: nikjer nima pravega stanovišča / velikokrat menja svoje stanovišče
SSKJ²
stanovít -a -o prid. (ȋ)
star. stanoviten: stanovita ženska / njegovi nazori so stanoviti, ne boš ga pregovoril / njena zveza ni bila stanovita
SSKJ²
stanovíten -tna -o prid., stanovítnejši (ī)
ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih: stanoviten človek; vedno si je želel stanovitno ženo / stanoviten značaj trden, neomajen; stanovitna ljubezen
// star. nespremenljiv, stalen: vreme je že dalj časa stanovitno / nekateri predmeti imajo stanovitno vrednost
● zastar. te trte so stanovitne proti ušem odporne
    stanovítno prisl.:
    svojo domovino ljubi stanovitno; stanovitno je prenašal vse težave
SSKJ²
stanovítnež -a m (ȋ)
ekspr. stanoviten človek: malo je takih stanovitnežev, kot je on
SSKJ²
stanovítnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost stanovitnega človeka: poznal je njegovo stanovitnost; stanovitnost in doslednost
// star. nespremenljivost, stalnost: stanovitnost običajev; stanovitnost vremena
SSKJ²
stanovník -a m (í)
zastar. prebivalec, stanovalec: stanovniki vasi so se zbrali okoli kresa
SSKJ²
stanovníški -a -o prid. (ȋ)
jezikosl., v zvezi stanovniško ime ime po kraju prebivanja: raziskovati stanovniška imena
SSKJ²
stanôvski -a -o prid. (ō)
nanašajoč se na stan, poklic: stanovski kolegi, tekmeci, tovariši / stanovske dolžnosti / shod stanovske organizacije / zbirka stanovskih pesmi; stanovska znamenja
♦ šol. stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic
// nanašajoč se na stan, družbeni sloj: stanovski privilegiji; stanovska pripadnost
    stanôvsko prisl.:
    stanovsko opredeljena vzgoja; stanovsko razslojeno prebivalstvo; stanovsko zavedni člani
SSKJ²
stápljanje -a s (ā)
glagolnik od stapljati: stapljanje različnih lastnosti / stapljanje narodov, plemen
SSKJ²
stápljati -am nedov. (ā)
združevati: dveh nasprotnih elementov ni mogoče stapljati v eno / stapljala je svojo predstavo o njem z njim samim
    stápljati se 
    1. prevzemati lastnosti, značilnosti koga: priseljenci se stapljajo z domačini / sosednja jezika sta se začela stapljati
    2. tvoriti z drugimi elementi celoto: govornikove besede se stapljajo z zvoki trobent; vpitje ljudi in ropotanje strojev se staplja v oglušujoč hrup
    3. ekspr. stikati se: v daljavi se morje staplja z nebom; sivi oblaki se stapljajo s tlemi
SSKJ²
stár1 -ja tudi -a m (ȃ)
nekdaj prostorninska mera za žito, približno 100 l:
SSKJ²
stàr2 stára -o stil. -ó prid., starêjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á)
1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star
// ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo; posekati staro drevje
2. ki nima več potrebne, ustrezne kakovosti za uživanje: imeli so samo star kruh; star sir; krompir je že star; staro kislo mleko ni več okusno
// ki že ima vse ustrezne značilne lastnosti: gnojiti s starim gnojem; stara slivovka
3. ki ima razmeroma veliko let; ant. mlad: ima starega moža; fant je že precej star; po videzu je že star; star kot Metuzalem, kot svet zelo / gozd starih hrastov / pog. za to vlogo je bila igralka že stara prestara
4. značilen za starega človeka, zlasti po videzu: njegov obraz je postal star; ima staro, nagubano kožo / ostre poteze na obrazu so jo delale staro / ekspr. spregovoril je s starim, tresočim se glasom starčevskim
5. z izrazom količine izraža število časovnih enot, preteklih od rojstva koga ali od nastanka česa: midva sva enako stara; koliko si star; star je pet let; stroji so stari že več kot petdeset let; zadosti je stara, da bi to morala vedeti
6. ki obstaja že dolgo časa: stari običaji; šah je že stara igra / razvaline starega gradu; kupiti staro hišo; obiskovati stara mesta / mladi in stari narodi; izvira iz stare rodbine / poravnati stare dolgove; njuno prijateljstvo je že staro / te metode so že stare
// ki je po času nastanka (zelo) oddaljen od sedanjosti: zbirati stare rokopise; proučevati stare kamnine; zapela jim je več znanih starih pesmi; to gorovje je zelo staro
// ki je dalj časa v uporabi: kupil je star avtomobil; obleki se pozna, da je stara / doma imajo dragoceno staro pohištvo starinsko / odkupovati star papir, staro železo / slabš. na podstrešju je polno stare šare
7. ki se že dalj časa ukvarja s kako dejavnostjo: kot star matematik bi moral to znati; je že star mizar, ribič, voznik / star vojak je in ve, kako je treba ravnati
// nav. ekspr. ki je to, kar je, postal že pred daljšim časom: stari prijatelji so se zbirali v mestni kavarni / star član društva dolgoleten / on je star znanec te gostilne mnogokrat zahaja vanjo; je star znanec policistov policisti imajo mnogokrat opraviti z njim
8. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: preklicati stare dogovore; proslavo je pripravil še stari odbor; prodajati po stari ceni; v veljavi so ukrepi stare vlade / stari in novi del mesta; na nekaterih mestih se nova cesta zelo približa stari / stari način dela / stari dinar ob denominaciji dinarja 1965 v razmerju do novega 100 : 1; stari Grki Grki do začetka 5. stoletja; stari Rim Rim do propada rimskega cesarstva; stari Rimljani Rimljani do propada rimskega cesarstva; stara Avstrija Avstrija do 1918; stara Jugoslavija Jugoslavija od leta 1918 do 1941
// vključen v kako skupnost pred drugim: stari in novi člani organizacije; stari sodelavci
// ki je od prejšnje letine, zaloge: jedo še stari krompir; pokurili so skoraj že ves stari premog; prodati staro vino
9. že od prej znan, poznan: pri ponovnem zagovoru je navajal stare dokaze; na sestanku so se pogovarjali o starih, a še nerešenih problemih / obvladati staro učno snov / ne more se odreči staremu načinu življenja
// tak kot je bil prej, nekoč: vrniti predmetu staro obliko; čez nekaj trenutkov je njen obraz dobil stare poteze / želel si je, da bi se vrnili stari časi
10. ki je po izvoru od tam, kjer živi; prvoten: novi naseljenci so premagali stare; stare rastlinske vrste so na tem ozemlju počasi izginjale
11. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od sedanjega: star kroj obleke; star način izdelave / ima zelo stare nazore; premagati staro miselnost
● stari cent 56 kg; v starih časih je bilo tukaj jezero nekoč; na stare dni je moral beračiti na starost; naš oče je človek starega kova, stare šole v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. v teh zadevah je star maček izkušen, spreten, prebrisan človek; nar. stari mesec ali stara luna zadnji krajec; stari oče oče očeta ali matere; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno; stari starši starši očeta ali matere; publ. stari svet Evropa, Azija in Afrika; ekspr. stara bajta študent z mnogo semestri; ekspr. ostala je stara devica neporočena; nekateri izseljenci so se vrnili v staro domovino v kraje, kjer so bili rojeni, so prej živeli; ekspr. on je stara korenina krepek, trden človek; stara mati mati očeta ali matere; pog., ekspr. to je pa stara pesem to ni nič novega; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo; ekspr. stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš; dolgoletni znanec, tovariš; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; danes je staro leto 31. december; star. na starega leta dan 31. decembra; varčevati za stara leta starost; preg. stara navada železna srajca stare navade človek zelo težko spreminja
♦ geol. stari zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi praveku; jezikosl. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 8. do 11. stoletja; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju; rel. Stara zaveza prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom; zgod. stari vek obdobje med koncem prazgodovine in 5. stoletjem našega štetja; boj za staro pravdo od 15. do 18. stoletja boj kmetov proti obveznostim do fevdalcev, ki niso bile zapisane v srednjeveških urbarjih
    stári -a -o sam.:
    stari so posedli okrog peči; mnogo starega je že izginilo; vse novo raste iz starega; želela je, da bi se vse vrnilo na staro; delati, sklepati po starem; vonj po starem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. kaj pa pravi na to tvoj stari oče; mož; šef; 
prim. starejši
SSKJ²
stáranje -a s (ȃ)
glagolnik od starati: doba staranja; medicinska vprašanja staranja in starosti / staranje vina
♦ metal. naravno staranje pojav, da postane zlitina trša, če dalj časa stoji pri normalni temperaturi; umetno staranje pojav, da postane zlitina trša, če se nekaj časa zmerno segreva
SSKJ²
stárati -am nedov. (ȃ)
delati, da dobi kdo star, starejši videz: velike skrbi jo starajo; težko življenje ga prehitro stara
● nar. dolenjsko dolgo ga je staral z odgovorom dolgo mu ni odgovoril
♦ agr. starati vino, žgane pijače pustiti, da vino, žgane pijače ostanejo v zaprti posodi določen čas in zaradi kemičnih procesov dosežejo najboljšo kakovost
    stárati se 
    1. postajati po videzu starejši: začela je bolehati in se starati; hitro, zelo se starati / njena koža se stara
    2. postajati star: vsi se staramo; njegovo ravnanje kaže, da se stara; človek se hitreje stara telesno kot duševno / olje, kruh se stara / ekspr. ideje se starajo zastarevajo
    starajóč -a -e:
    starajoči se ljudje večkrat potrebujejo pomoč
SSKJ²
starčè1 -éta tudi stárče -ta m (ȅ ẹ́; ȃ)
star. starec: njegov oče je suh, velik starče / kot nagovor starče, storil bom, kar želiš
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
starčè2 -éta tudi stárče -ta s (ȅ ẹ́; ȃ)
slabš. starec: le kaj nam more pomagati to suho starče / kot nagovor umakni se, starče
SSKJ²
stárček -čka m (ȃ)
ekspr. star moški: starček je rad pripovedoval o svoji mladosti; bolehen, sivolas starček; hoditi kot starček
SSKJ²
stárčevski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na starce: starčevska doba / starčevski obraz; starčevska hoja
    stárčevsko prisl.:
    starčevsko šibek glas; sam.: v njegovem vedenju je nekaj starčevskega
SSKJ²
stárčevstvo -a s (ȃ)
starčevska doba v življenju: čutil je, da se mu začenja starčevstvo / z igro je znal prikazati starčevstvo lastnosti starcev
SSKJ²
stárec -rca m (ȃ)
star moški: starec obnemore, se pootroči; sivolas, sključen starec; glas starca; hoditi kot starec / ekspr. poročila se je s starcem z moškim, precej starejšim od sebe
// mn., ekspr. star človek: teh dogodkov se spominjajo samo še starci / mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti; vsega naveličani mladi ljudje
// star. starejši samec: petelin starec se je ponosno sprehajal po dvorišču
♦ lov. ustreljeni jelen je bil kapitalni starec
SSKJ²
starêjši -a -e prid. (ȇ)
1. primernik od star: na ples jo je peljal njen starejši brat; poročena je s pet let starejšim moškim; najstarejšemu vaščanu so ob rojstnem dnevu čestitali tudi osnovnošolci; biti precej starejši od koga / kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu umrl je Jože Kovač starejši [st.]
2. ki ima razmeroma veliko let: starejši ljudje; spremljal jo je starejši moški; včasih so pri porodih pomagale starejše ženske / v starejših letih je rad prebiral zgodovinske romane / kupili so starejše stanovanje / dom starejših občanov
3. po času nastanka oddaljen od sedanjosti: zamenjati starejše tehnološke postopke z novimi; rada prebira starejše izdaje klasikov; upoštevati je treba tudi starejša dognanja / povest iz starejših časov; najstarejše obdobje zemeljske zgodovine / starejša slovenska literatura
♦ arheol. starejša kamena doba predzgodovinska doba, v kateri se uporablja kamenje za izdelavo orodja; pal. najstarejše okamnine; pravn. starejši mladoletniki mladoletniki od 16. do 18. leta starosti; sam.: starejši ga ne cenijo preveč; bratova najstarejša je že končala šolanje; prim. star2
SSKJ²
starešína -e tudi -a m (í)
1. kdor vodi družbene skupnosti: izbrati, odstaviti starešino; stal je pred mrkim, sivolasim starešino / plemenski, rodovni, vaški starešina
// kdor vodi kake skupnosti sploh: fantje so izbrali svojega starešino / starešina taborniškega odreda polnoleten tabornik, ki predstavlja in vodi taborniški odred
2. voj. vojaška ali civilna oseba, ki v oboroženih silah opravlja poveljniško ali kako drugo vodilno funkcijo: starešina enote; odnosi med vojaki in starešinami / aktivni, vojaški starešine; nižji, višji starešina / Zveza rezervnih vojaških starešin
3. starejši moški, ki vodi potek svatbe: starešina je nazdravil nevesti / prosil ga je za starešino
// nar. vzhodno (poročna) priča: biti za starešino nevesti
SSKJ²
starešínka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki vodi družbene skupnosti: starešinka plemena; sprejela jo je starešinka taborišča
2. voj. vojaška ali civilna oseba ženskega spola, ki v oboroženih silah opravlja poveljniško ali kako drugo vodilno funkcijo: starešinke in poveljnice
3. star. starešinova žena: starešina in starešinka
SSKJ²
starešínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na starešine: starešinski svet / našitek z znakom starešinskega položaja v brigadi / publ. skrbeti za vzgojo starešinskega kadra vojaških starešin
SSKJ²
starešínstvo -a s (ȋ)
položaj starešine: odpovedati se starešinstvu; dodeliti starešinstvo
// starešine: gasilsko, vojaško starešinstvo / mestno starešinstvo nekdaj župan in svetovalci
SSKJ²
staréti -ím nedov. (ẹ́ í)
postajati star: zaradi manjšega števila otrok prebivalstvo stari / opazil je, da je začel stareti starati se; hitro, počasi stareti / njegovi izumi že starijo zastarevajo
SSKJ²
staríca -e ž (í)
knjiž. starka: dobrodušna, osemdesetletna starica; starica v črni obleki
SSKJ²
staríha -e tudi -a m (í)
ekspr. starec: droben, plešast stariha / kot nagovor no, stariha, kaj boš storil
SSKJ²
staríkast -a -o prid. (í)
po videzu že star: čeprav je še mlad, je že starikast / okrog hiše raste starikasto drevje / starikast obraz
// ekspr. značilen za starega človeka: starikast glas
SSKJ²
staríkav -a -o prid. (í)
po videzu že star: starikav človek / med grmovjem raste starikava trava; starikavo drevje / otrok je še, pa ima že starikav obraz; starikava koža
// ekspr. značilen za starega človeka: starikav glas
♦ agr. starikavo vino vino, ki ima zaradi oksidacije spremenjeno barvo, vonj in okus
SSKJ²
staríkavec -vca m (í)
ekspr. starikav človek: obraz starikavca
SSKJ²
staríkavost -i ž (í)
lastnost, značilnost starikavega: kljub lepotilom ni mogla prikriti starikavosti / starikavost obraza
♦ agr. starikavost vina značilnost vina, da ima zaradi oksidacije spremenjeno barvo, vonj in okus
SSKJ²
starín -a m (ȋ)
1. zastar. star(ejši) človek: starini so se jezili na lahkomiselno mladino
2. ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pripadnik konservativnejšega, navadno starejšega rodu: nasprotja med mladini in starini v slovenskih strankah
SSKJ²
starína1 -e m (í)
ekspr. starec: o sebi pravi, da je že starina; sivolas starina
SSKJ²
starína2 -e ž (í)
1. predmet starinske vrednosti: kupovati, prodajati starine; dragocene starine; zbiralec starin / to mesto slovi po starinah starinskih hišah, zgradbah / ed. prodajati starino stare predmete
// ekspr. star človek: tako pravijo modre starine
// ed., ekspr. stari ljudje: mladina je posedla kar po tleh, starina pa po klopeh okoli peči
2. ed. vino, pridelano v prejšnjem letu, prejšnjih letih: piti starino; za posebne priložnosti so prihranili nekaj litrov starine
// stara, dolgo časa nepokošena trava: živina ni marala jesti starine; pokositi starino po mejah
3. star. starinarnica: v nobeni starini ni dobil primernega cilindra
4. knjiž. daljna preteklost: ti običaji so se ohranili iz starine
♦ jezikosl. jezikovna starina arhaizem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
starínar -ja m (ȋ)
trgovec s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: skrinjo je kupil pri nekem starinarju
● zastar. bil je zgodovinar in starinar arheolog
SSKJ²
starínarka -e ž (ȋ)
trgovka s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: starinarka je rokopis predala muzeju
SSKJ²
starinárna -e ž (ȃ)
trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: prodati pohištvo v starinarno
SSKJ²
starinárnica -e ž (ȃ)
trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: odnesti svečnik v starinarnico; izložbe starinarnic / kupiti knjigo v starinarnici antikvariatu
SSKJ²
starínarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na starinarje ali starinarstvo: starinarska prodajalna
● zastar. ustanoviti starinarsko in zgodovinsko društvo arheološko
SSKJ²
starínarstvo -a s (ȋ)
zbiranje predmetov starinske vrednosti: ukvarjati se s starinarstvom
● zastar. študirati zgodovino in starinarstvo arheologijo
SSKJ²
starínec -nca m (ȋ)
knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin: priseljenci so sprejeli navade starincev
SSKJ²
starinokòp -ópa m (ȍ ọ́)
knjiž. kdor izkopava predmete iz starejših obdobij, arheolog: znan starinokop
SSKJ²
starinoslôvec -vca m (ȏ)
knjiž. arheolog: izkopavanja vodi znan starinoslovec; zborovanje zgodovinarjev in starinoslovcev
SSKJ²
starinoslôvje -a s (ȏ)
knjiž. arheologija: ukvarjati se s starinoslovjem; začetki slovenskega starinoslovja
SSKJ²
starínski -a -o prid. (ȋ)
1. ki je nastal, bil razširjen v (daljni) preteklosti: proučevati starinske plese; starinske pesmi; zbirati starinske posode; doma imajo starinsko pohištvo
♦ jezikosl. starinske besede v preteklosti splošno rabljene besede
// ki ima dosti prvotnih, starih značilnosti: rad si ogleduje starinska mesta; starinsko narečje / predmet, stol starinske izdelave
● vsi ti predmeti imajo starinsko vrednost so pomembni zaradi starosti in tipičnih značilnosti
2. nemoderen, nesodoben: nosi obleko starinskega kroja / imeti starinske nazore; njegova načela so starinska
    starínsko prisl.:
    skladba zveni starinsko; oblači se po starinsko; starinsko opremljena soba; sam.: hiša je mešanica starinskega z novodobnim
SSKJ²
starínskost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost starinskega: občudovati starinskost obmorskega mesta; starinskost besedila, narečja / zadah po zatohlosti in starinskosti po starem
SSKJ²
starínstvo -a s (ȋ)
zastar. (daljna) preteklost: opisovati starinstvo; spoštoval je vse, kar je spominjalo na starinstvo
// stari, starinski predmeti: prodajal je vsakovrstno starinstvo
SSKJ²
staríti -ím nedov. (ī í)
knjiž. starati: težko življenje ga hitro stari / imel je občutek, da se doma samo stari
SSKJ²
stárka -e ž (ȃ)
stara ženska: starka slabo sliši; osemdesetletna starka; sključena, zgubana starka; smrt starke; oblači se kot starka
// star. ptičja samica: starka je učila mladiča, kako naj si išče hrano
● ekspr. starka zima se že poslavlja zima; ekspr. prišla je starka s koso smrt; zastar. moje starke ni doma žene
SSKJ²
stárkin -a -o (ȃ)
pridevnik od starka: starkin glas; starkine besede
SSKJ²
starléta -e ž (ẹ̑)
privlačna mlajša ženska, ki je medijsko znana predvsem zaradi pogostega pojavljanja v rumenem tisku: porno starleta; želi si biti prava igralka, ne zgolj starleta
SSKJ²
staro... ali stáro... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na star: staročeh, staroslovenec; starokitajski; staromoden, staroselec
SSKJ²
stároavstríjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na staro Avstrijo: staroavstrijske razmere / staroavstrijska natančnost, miselnost
SSKJ²
starobíten -tna -o prid. (í ī)
zastar. prvoten, star2: starobitni prebivalci / starobitna domačija zelo stara
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stárocerkvénoslovánski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑-ȃ)
nanašajoč se na staro cerkveno slovanščino: starocerkvenoslovanski spomeniki / starocerkvenoslovanski jezik stara cerkvena slovanščina
SSKJ²
stárocerkvénoslovánščina -e ž (ȃ-ẹ̑-ȃ)
jezikosl. stara cerkvena slovanščina: spomeniki v starocerkvenoslovanščini
SSKJ²
stáročastítljiv tudi stáročastitljív -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ī ȃ-í)
zastar. starodaven: staročastitljivo mesto
SSKJ²
stáročéh -a m (ȃ-ẹ̑)
pristaš češke konservativne stranke v 19. stoletju: mladočehi in staročehi
SSKJ²
starodáven -vna -o prid. (á)
1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): to se je zgodilo v starodavnih časih / starodavne ljudske pesmi iz davnih časov
2. ki že zelo dolgo obstaja: starodavni običaji; šah je starodavna igra / odprla je starodavno skrinjo
● knjiž. ta človek ima precej starodavne nazore nesodobne, zastarele
SSKJ²
starodávnik -a m (ā)
nav. mn., knjiž. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: antični starodavniki; raziskovati običaje starodavnikov
SSKJ²
starodávnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost starodavnega: starodavnost izročila; starodavnost mesta
2. knjiž. daljna preteklost: v starodavnosti so bili tu širni gozdovi; siva starodavnost
SSKJ²
starodéden -dna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. zelo star: starodedno mesto
● knjiž. ohraniti starodedne običaje sprejete od davnih prednikov
SSKJ²
starodevíški -a -o prid. (ȋ)
ekspr. neživljenjski: starodeviški nazori
● ekspr. nosila je starodeviške obleke nemoderne, nesodobne
SSKJ²
starodôben -bna -o prid. (ó ō)
knjiž. nemoderen, nesodoben: starodobno pohištvo
SSKJ²
starodôbnik -a m (ȏ)
starinsko vozilo: nekateri občudujejo starodobnike, vozijo pa se le raje z novejšimi avtomobili; dirka starodobnikov; ljubitelji starodobnikov
SSKJ²
stároegipčánski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na Egipčane do konca 4. stoletja pred našim štetjem: staroegipčanska pisava, umetnost / staroegipčanska vladarska družina
SSKJ²
stároegíptovski -a -o prid. (ȃ-ī)
nanašajoč se na Egipt do konca 4. stoletja pred našim štetjem: staroegiptovski templji / staroegiptovsko pravo
SSKJ²
starogôrski in starogórski -a -o prid. (ó; ọ̑)
lit., v zvezi starogorski rokopis in Starogorski rokopis zapisi treh molitev v slovenskem jeziku s konca 15. stoletja:
SSKJ²
stárogŕški -a -o prid. (ȃ-ȓ)
nanašajoč se na stare Grke ali staro Grčijo: starogrški jezik; starogrška filozofija, umetnost / starogrška mesta
SSKJ²
stároíndijski -a -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na Indijo ali Indijce do približno 12. stoletja: staroindijski jeziki; staroindijska književnost, kultura
♦ šah. staroindijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni postavi lovca z osnovnega polja v središče
SSKJ²
stároitálski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na Italce: staroitalska narečja / staroitalska bazilika
SSKJ²
stárojugoslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na staro Jugoslavijo: starojugoslovanski denar; kapitulacija starojugoslovanske vojske / starojugoslovansko ozemlje
SSKJ²
stárokatoličàn in stárokatoličán -ána m (ȃ-ȁ ȃ-á; ȃ-ȃ)
pripadnik starokatoliške vere: starokatoličani in katoličani
SSKJ²
stárokatólik -a m (ȃ-ọ̑)
starokatoličan
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stárokatóliški -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na starokatoličane: starokatoliški škof / starokatoliška cerkev
♦ rel. starokatoliška vera katoliška vera, ki ne priznava papeževe nezmotljivosti
SSKJ²
stároklásičen -čna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina
SSKJ²
starokopíten -tna -o prid. (ī)
1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten
2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten
// ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna
SSKJ²
starokopítnež -a m (ȋ)
ekspr. starokopiten človek: pretiran, velik starokopitnež / v teh stvareh je starokopitnež; glede jezika so ga imeli za starokopitneža
SSKJ²
starokopítnica -e ž (ȋ)
ekspr. starokopitna ženska: očitali so ji, da je starokopitnica
SSKJ²
starokopítnik -a m (ȋ)
ekspr. starokopiten človek: očitali so mu, da je starokopitnik
SSKJ²
starokopítnost -i ž (ī)
lastnost, značilnost starokopitnega človeka: pretirana starokopitnost je neprijetna; zaradi starokopitnosti se ne zna prilagajati / jezikovna starokopitnost
SSKJ²
starokrájski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na stare kraje, staro domovino: starokrajski prijatelji / ohraniti starokrajske običaje
SSKJ²
stárokrščánski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na zgodnje krščanstvo: starokrščanska bazilika / starokrščanska umetnost
SSKJ²
staroléten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. silvestrski: staroletna noč
● ekspr. košat, staroleten hrast star
SSKJ²
staromésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na stari del mesta: staromestne ulice / središče mesta ima staromesten videz
SSKJ²
staromóden -dna -o prid. (ọ́)
ekspr. nemoderen, nesodoben: staromodni čevlji; njegova obleka je staromodna; staromodno pohištvo / staromoden človek / staromodni nazori nesodobni, zastareli
    staromódno prisl.:
    staromodno se oblačiti
SSKJ²
staromódnost -i ž (ọ́)
ekspr. nemodernost, nesodobnost: staromodnost oblačenja / očitala jim je staromodnost in nerazgledanost
SSKJ²
stáronaséljenec -nca m (ȃ-ẹ́)
knjiž. prvotni prebivalec: mesto ima tri tisoč staronaseljencev; staronaseljenci in priseljenci
SSKJ²
stáronémški -a -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na Nemce do reformacije: staronemški jezik
♦ um. staronemški slog umetnostni slog v 19. stoletju, ki posnema slog nemške renesanse
SSKJ²
staroobrédec -dca m (ẹ̑)
pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od Pravoslavne cerkve:
SSKJ²
staroobrédnik -a m (ẹ̑)
pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od Pravoslavne cerkve:
SSKJ²
stárorímski -a -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na stare Rimljane ali stari Rim: starorimska hiša / starorimska kultura; starorimsko slovstvo
SSKJ²
stárorúski -a -o prid. (ȃ-ȗ)
nanašajoč se na Ruse ali Rusijo do 12. stoletja: staroruska književnost / staroruska država
SSKJ²
starosélec -lca m (ẹ̑)
knjiž. prvotni prebivalec: staroselci so se umaknili v gorske predele; balkanski staroselci; raziskovati kulturo staroselcev; staroselci in priseljenci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
starosélka -e ž (ẹ̑)
prvotna prebivalka: avstralska staroselka; pričevanje staroselk
SSKJ²
starosélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na staroselce: staroselski običaji; staroselska kultura / staroselsko prebivalstvo
SSKJ²
starosláven -vna -o prid. (á ā)
knjiž. že dolgo slaven: staroslavno gledališče / staroslavni običaji zelo stari
SSKJ²
stároslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na Slovane pred preselitvijo iz pradomovine: staroslovanska naselbina / staroslovanski bogovi / staroslovanska gostoljubnost
♦ arheol. staroslovansko gradišče
SSKJ²
stároslovénec -nca m (ȃ-ẹ́)
pristaš konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju: politični nazori staroslovencev; mladoslovenci in staroslovenci
SSKJ²
stároslovénski -a -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na Slovence v prvih stoletjih po naselitvi: staroslovenski grobovi / staroslovenski knezi
SSKJ²
stároslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́)
zastar. stara cerkvena slovanščina: opravljati bogoslužje v staroslovenščini
SSKJ²
stárosŕbski -a -o prid. (ȃ-ȓ)
nanašajoč se na Srbijo do razpada države carja Dušana: starosrbski denar / starosrbsko ozemlje
SSKJ²
stárost tudi staróst -i ž (á; ọ̑)
1. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti: bati se starosti; vsi so mislili, da ne bo dočakal starosti; pripravljati se na starost; mirna, nadležna starost; visoka, ekspr. siva starost; bolezni starosti; strah pred starostjo
● starost ni radost starost za človeka ni prijetna; starost ne pride sama pogosto jo spremljajo težave
// ta doba pri posameznem človeku: starost je preživela pri sestri na deželi; dogodki iz očetove starosti; ima lepo, prijetno starost / na starost, star. pod starost je beračil; v starosti se je ukvarjal s fotografiranjem
// kar je značilno za to dobo: pri njej je starost nastopila prezgodaj; pravijo, da malo ljudi umre od starosti; boriti se proti prihajajoči starosti
2. čas, pretekel od rojstva koga ali nastanka česa: določiti, ugotoviti starost drevesa, rokopisa; v prošnji je moral navesti starost in izobrazbo; razvrstiti po starosti; povprečna starost prebivalstva; otroka enake, različne starosti; najprimernejša starost za učenje jezikov; moški srednje starosti / za svojo starost je velika; v tej starosti so se dekleta že možila / do starosti osemnajstih let je živel pri starših do osemnajstega leta; poročil se je pri starosti petdeset, petdesetih let ko je bil star petdeset let; otroci v starosti desetih let; v šolo je šel s šestimi leti starosti
// velika mera tega časa: od starosti potemnela slika; zaradi starosti ga niso hoteli več zaposliti; doseči častitljivo, visoko starost; ekspr. patriarhalna starost
♦ psih. duševna ali mentalna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otroke; kronološka starost otroka čas od otrokovega rojstva dalje
SSKJ²
stárosta -e tudi -a m (á)
navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: umrl je starosta naših zgodovinarjev; zbrali so se pri starosti slovenskih planincev
// knjiž. vodja kake skupnosti; starešina: za nasvet so vprašali svojega starosto
SSKJ²
stárosten tudi starósten -tna -o prid. (á; ọ̑)
nanašajoč se na starost:
a) na njem je opazila prve starostne znake; zdraviti starostne bolezni; starostna onemoglost, oslabelost; koža s starostnimi pegami / pisateljevo starostno delo je doseglo velik uspeh
b) vsi njegovi starostni vrstniki so že poročeni / tekmovali so v treh starostnih razredih; prekoračiti predpisano starostno mejo; med njima je velika starostna razlika; učenci različne starostne stopnje starosti
♦ gozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; med. starostni marazem; starostna amnezija; nekdaj starostna bebavost; pravn. starostna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe; starostno zavarovanje zavarovanje za starost; starostno zavarovanje kmetov zavarovanje kmetov, ki niso vključeni v splošno pokojninsko zavarovanje; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti
    stárostno tudi staróstno prisl.:
    starostno se upokojiti; starostno mešana družba; starostno oslabel človek
SSKJ²
stárostnica in staróstnica -e ž (á; ọ̑)
knjiž. ženska v starosti: dejavnosti starostnic
SSKJ²
stárostnik in staróstnik -a m (á; ọ̑)
knjiž. človek v starosti: zdravstveno varstvo starostnikov; domovi za starostnike
SSKJ²
starosvéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž.
1. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: starosvetni običaji
● knjiž. pisateljeva rojstna hiša je starosvetna zelo stara
2. nemoderen, nesodoben: starosvetna obleka, postelja / njegov oče je starosveten / starosvetni nazori nesodobni, zastareli
SSKJ²
starosvétnost -i ž (ẹ̑) knjiž.
1. nemodernost, nesodobnost: starosvetnost oblačil / starosvetnost vedenja
2. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda: proučevati starosvetnosti; slovanske starosvetnosti
● knjiž. vse to je že starosvetnost daljna preteklost; knjiž. ponosen je bil na starosvetnost svojega rodu veliko starost
SSKJ²
starošégen in starošêgen -gna -o prid. (ẹ̄; ē)
zastar. nemoderen, nesodoben: starošegen nakit / starošegen človek
SSKJ²
stároupokojênec in stároupokójenec -nca m (ȃ-é; ȃ-ọ́)
upokojenec, ki je upokojen po prejšnjih pokojninskih predpisih: povečati pokojnino staroupokojencem
SSKJ²
stároupokojênka in stároupokójenka -e ž (ȃ-é; ȃ-ọ́)
upokojenka, ki je upokojena po prejšnjih pokojninskih predpisih:
SSKJ²
starovérec -rca m (ẹ̑)
pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od Pravoslavne cerkve: običaji starovercev
// knjiž. pripadnik nespremenjene verske tradicije sploh: staroverci in novoverci
● ekspr. otroci so očeta razglasili za staroverca za nemodernega, nesodobnega človeka
SSKJ²
starovérski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na staroverce: staroverski obredi / staroverska cerkev
2. star. nemoderen, nesodoben: oblači se v staroverske obleke
● star. staroverski običaji zelo stari
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
starovéški -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na stari vek: staroveški pisci; staroveška država, filozofija; obnoviti staroveško obzidje / staroveška zgodovina
2. star. nesodoben, zastarel: staroveški nazori / njegovi starši so še precej staroveški starokopitni / nosil je staroveški klobuk nemoderen, nesodoben
SSKJ²
starovíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
nar. vzhodno postaran, starikav: mož je še mlad, žena pa je že starovična / starovičen obraz
SSKJ²
starovíden -dna -o prid. (í ī)
starostno daljnoviden: staroviden človek / starovidno oko
SSKJ²
starovídnost -i ž (í)
starostna daljnovidnost: zaradi starovidnosti mora nositi očala
SSKJ²
stárovisôkonémški -a -o prid. (ȃ-ō-ẹ́)
jezikosl. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 8. do 11. stoletja: starovisokonemški jezik / starovisokonemška pisava
SSKJ²
stározakónski -a -o prid. (ȃ-ọ̄)
rel. starozavezen: strogi starozakonski predpisi
SSKJ²
stározavézen -zna -o prid. (ȃ-ẹ̑)
nanašajoč se na Staro zavezo: starozavezni psalmi; starozavezne zgodbe; starozavezna besedila / starozavezni kralji, očaki, preroki iz obdobja, ki ga opisuje Stara zaveza
● knjiž. govori kot starozavezni prerok vzvišeno, dostojanstveno
SSKJ²
staroznàn in staroznán -ána -o prid. (ȁ á; á)
knjiž. že dolgo znan: staroznana stvar / staroznano mesto zelo staro
SSKJ²
starožíten -tna -o prid. (ī)
knjiž. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: zanimati se za starožitne običaje / raziskovati življenje starožitnih narodov starih, nekdanjih
● knjiž. mesto je ohranilo starožitno podobo starinsko
SSKJ²
starožítnost -i ž (ī) knjiž.
1. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda: proučevati starožitnosti; antične, slovanske starožitnosti
● knjiž. kupovati starožitnosti starine
2. daljna preteklost: raziskovati starožitnost; v starožitnosti so ljudje težko živeli
SSKJ²
stárševski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na starše: starševske pravice, skrbi
♦ biol. starševski par moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju; starševska generacija začetna generacija pri križanju
SSKJ²
stárševstvo -a s (á)
dejstvo, da je kdo oče ali mati: starševstvo in sinovstvo / odgovorno starševstvo
SSKJ²
stárši -ev m mn., ed. stárš, dv. stárša (á ā)
1. mn. in dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; kot novopečena starša se počutita odlično; na govorilne ure sta prišla oba starša; zakon opredeljuje zaupanje otroka v varstvo in vzgojo obema staršema; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni, biološki starši
// ed. eden od njih: starš, pri katerem otrok živi, izvršuje roditeljsko pravico; biti starš ni enostavno, biti dober starš še manj oče, mati
// (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev
2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; družini pomagajo oboji starši; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše
3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše
4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev
● krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva
SSKJ²
stárt in štárt -a m (ȃ)
1. šport. začetek plavanja, teka, vožnje (na tekmovanju): vaditi start; plavalka se že pripravlja na start; že pri startu je padel; dober, hiter start; start dirkača; dati znak za start / leteči start iz gibanja; mirujoči start iz mirujočega položaja; nizki start iz pokleka na eni nogi; visoki start iz stoječega položaja
// natančno označen začetek tekmovalne proge: označiti start; pognati se s starta; poklicati tekmovalce na start; cilj in start
2. publ. začetek nastopanja, tekmovanja: košarkarska ekipa je na startu imela uspehe; dober start naših tekmovalcev na olimpijskih igrah
// začetek kake dejavnosti sploh: omogočiti start izkoriščanja, raziskovanja rudnih bogastev / neugoden start za nov način poslovanja; uspešen start v izvozu / zadovoljiv start industrije v novem letu
3. pog. odhod: start bo zgodaj zjutraj / potniki se morajo pred startom letala pripeti vzletom
● publ. odkritje pomeni start v novo obdobje začetek novega obdobja; publ. omogočiti mladini enak start v življenje enake začetne možnosti za življenje; publ. spremeniti cene na startu turistične sezone na začetku
♦ avt. hladni start hladni zagon
SSKJ²
stártanje in štártanje -a s (ȃ)
glagolnik od startati: vaditi startanje / navpično startanje letala
SSKJ²
stártati -am in štártati -am dov. (ȃ)
1. šport. začeti plavati, teči, voziti (na tekmovanju): dirkač, tekač starta; startala sta po dva tekmovalca hkrati; startati v presledkih; prepozno startati
2. publ. začeti nastopati, tekmovati: moštvo je v spomladanskem delu tekmovanja dobro, slabo startalo
// začeti kako dejavnost sploh: režiser je startal s kratkim filmom; z novim programom bomo startali po novem letu; kmetija je dobro opremljena, zato bo sin lažje startal
3. publ. nastopiti (na tekmovanju): čeprav je bila proga težka, je startalo veliko kolesarjev; na tekmovanju zaradi poškodbe ne bo startal
4. pog. oditi: ko se bo zdanilo, bomo startali / avtobus starta zgodaj zjutraj odpelje; raketa je pravkar startala vzletela; ko se prižge zelena luč, hitro startajte speljite
● pog. ugotoviti je treba, zakaj motor ne starta vžge; šport. žarg. nogometaši so startali na vsako žogo so si jo prizadevali dobiti
SSKJ²
stárten in štárten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na start: startna hitrost / startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; startni kamen manjši kvader s poševno zgornjo ploskvijo ob robu plavalnega bazena za startanje; startni strel; startna črta, lista, številka / startno mesto / letalo je že na startni stezi vzletni stezi
● publ. startna osnova za delitev osebnih dohodkov začetna, izhodiščna
SSKJ²
stárter1 in štárter -ja m (á)
avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila; zaganjalnik: popraviti starter
♦ agr. močno krmilo za začetno krmljenje živali zlasti po odstavitvi; čeb. brezmatična družina, ki sprejme dodane ličinke; strojn. stroj, ki spravi v delovanje drug pogonski stroj; zaganjalnik
SSKJ²
startêr2 in štartêr -ja m (ȇ)
šport. sodnik, ki da znak za začetek tekmovanja: starter je zamahnil z zastavico
♦ aer. delavec, ki da znak za vžig letala
SSKJ²
startnína in štartnína -e ž (ī)
1. znesek, ki se plača za najem taksija ne glede na prevožene kilometre: določiti startnino
2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na tekmovanju: dobiti, plačati startnino; visoka startnina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
starúh -a m (ū)
slabš. starec: staruh jih je hotel ogoljufati
SSKJ²
starúha -e ž (ū)
slabš. starka: staruha mu ni hotela odgovoriti; suha staruha
SSKJ²
starúhast -a -o prid. (ū)
slabš. star2: kmet je bil že staruhast, njegova žena pa je bila še mlada
SSKJ²
starúška -e ž (ȗ)
ekspr. starka: dobrodušna, klepetava staruška
SSKJ²
stás -a m (ȃ)
knjiž., navadno s prilastkom postava1, rast: po lepoti in stasu je bila podobna materi; občudovali so njen dekliški, krepki stas / z oslabljenim pomenom biti suhega, visokega, vitkega stasa suh, visok, vitek
SSKJ²
stasít -a -o prid., stasítejši (ȋ)
knjiž. postaven1: stasit fant; njegov oče je stasit; čedno, stasito dekle / postala je stasitejša, a ne debela
SSKJ²
stasítost -i ž (ȋ)
knjiž. postavnost1: občudovali so mladeničevo stasitost
SSKJ²
statêr -ja m (ȇ)
num. starogrški zlatnik ali srebrnik: podariti zlat stater
SSKJ²
státi1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom
1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč evrov; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati
2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju so nas stale dva milijona / avto me preveč stane, zato ga bom prodal za njegovo vzdrževanje, uporabljanje porabim preveč denarja; šolanje otrok veliko stane je drago; vodovod bi stal precej denarja / ekspr. življenje v mestu stane je drago
// pog. izraža, da je za kaj potrebna določena količina česa sploh: dosti časa bi nas stalo, če bi hoteli nalogo natančno pregledati / precej moči me je stalo, da sem si gospodarsko opomogel; redno zapisovanje izdatkov jih je stalo veliko truda
● pog. te besede te lahko stanejo službo zaradi njih lahko izgubiš službo; ekspr. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje zaradi neprevidnosti bi lahko umrl; ekspr. pravdanje ga je stalo hišo zaradi pravdanja je moral prodati hišo; pog. nič me ne stane, če te pospremim lahko te pospremim; ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice; ekspr. nesrečo moramo preprečiti, naj stane kar hoče izraža podkrepitev trditve; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati
SSKJ²
státi2 stánem dov. (á ȃ)
nar. stopiti2: stati na kamen; sem stani
SSKJ²
státi3 stojím nedov., stój stójte; stál (á í)
1. biti v pokončnem položaju, navadno tako, da je vsa teža na nogah: nekateri so sedeli, drugi stali; ljudje so stali in se pogovarjali; pri delu stojim; več ur je stal, zato ga bolijo noge; ljudje so stali v gručah; otroci stojijo v krogu; mirno, molče, nepremično, vzravnano stati; stala sta si nasproti; začel se je prestopati, kakor da bi stal na trnju; stal je tam, kot da bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; stoji kot kip, kot okamenel, ukopan negibno, togo / nekaj krav je stalo, druge so ležale / otrok že sam stoji zna stati / stati na glavi; stati na eni nogi; stati na prstih; stati na rokah / premakni se, stojiš na roži / kot podkrepitev tako bo, kakor gotovo stojim tukaj
// biti kje v takem položaju: učenec je moral za kazen stati v kotu; stal je pri oknu in opazoval življenje na ulici; stati v vrsti pred blagajno
2. biti nameščen na podlagi s krajšo, ožjo stranjo: knjige na polici ležijo in stojijo; nekaj steklenic v shrambi stoji, druge ležijo / ta sončnik ne stoji, neprestano pada / lestev stoji ob zidu je naslonjena, prislonjena ob zid / vsa drevesa so že posekana, le eno še stoji še ni posekano, podrto / vreča stoji pokonci
// s prislovnim določilom biti nameščen tako, kot nakazuje določilo: miza stoji postrani; drog stoji poševno; postaja stoji vzporedno s tiri
3. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: hiša stoji ob cesti; metla stoji za vrati; sonce stoji že visoko / ekspr. novi avtomobil že stoji v njihovi garaži ga že imajo / z oslabljenim pomenom:, ekspr. hiša stoji zdaj prazna je; star. to stoji zapisano v knjigi je / v ljudskih pesmih stoji, stoji tam beli grad
// ekspr. biti2, obstajati1: grad še danes stoji; rad se je vračal domov, dokler je stala njegova rojstna hiša / nova šola že stoji je že sezidana, zgrajena
4. biti v mirujočem stanju po prenehanju ali pred začetkom gibanja, premikanja: ustavil se je in stal, dokler niso šli vsi mimo; nekaj časa je stal, potem pa je spet začel teči; malo, nekaj trenutkov stati / čete so stale in čakale na povelje / avtobus, vlak še stoji
// biti v stanju, ko kaj ne dela, ne deluje: mlinsko kolo je stalo; ura stoji / ekspr. tovarna že dalj časa stoji ne obratuje
// z glagolskim samostalnikom izraža, da nedokončano dejanje ne poteka: delo v tovarni še vedno stoji; gradnja hiše spet stoji / promet na tej cesti je stal več dni
5. biti dolgo uporaben, užiten: ta jabolka ne stojijo; krompirjeva jed ne stoji; to pecivo stoji dalj časa
6. ne biti določen čas uporabljen zaradi pridobivanja ustreznih lastnosti: odcedek pustimo stati nekaj dni; pripravljena solata naj malo stoji, da se prepoji / testo naj pol ure stoji iz njega naj se naredi pecivo čez pol ure
7. pog. pristajati2: modra barva ti ne stoji; ta kroj ti dobro stoji; obleka ti stoji, kot bi bila narejena zate
8. publ., s prislovnim določilom biti, živeti v določenih gmotnih, gospodarskih razmerah: dobro, slabo stati; ugotoviti moramo, kako stojimo / kmetija trdno stoji / bilanca je pokazala, kako delovna organizacija finančno, gospodarsko stoji
9. publ., v zvezi s pred biti v položaju, ko se mora kaj opraviti: stati pred težko nalogo / stati pred izbiro, odločitvijo
● ekspr. zdelo se mu je, da čas stoji čas mu je mineval zelo počasi; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; tako je, odkar svet stoji od nekdaj; star. zelo sposoben je, to stoji drži; pog. ta vlak stoji na vseh postajah se ustavlja; publ. njegova zadeva še vedno stoji (na mrtvi točki) se še ni začela reševati, obravnavati; star. stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; pog. v podjetju stoji vse na glavi razmere so popolnoma neurejene; pog. na luči mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; pog. stati na lastnih nogah biti samostojen; ekspr. vsa stvar stoji na majavih, trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. stati komu na poti ovirati ga pri njegovih dejanjih, namerah; publ. stati na določenem stališču imeti določeno mnenje o čem; ekspr. stati na očetovi strani imeti, izraziti enako mišljenje o čem kot oče; ekspr. trdno, z obema nogama stoji na zemlji je zelo stvaren; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovnemu mu je enakovredno; ekspr. vse življenje mu je stala ob strani mu pomagala, ga podpirala; ekspr. pritegniti k delu tudi tiste, ki so doslej stali ob strani niso sodelovali; ekspr. kar naprej stoji pri njej je, se mudi, zadržuje; nizko stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. stati z obema nogama v življenju biti zelo dejaven (v družbenem življenju); ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; ekspr. ta dogodek mi stoji neprestano, živo pred očmi mislim nanj; star. kmalu bosta stala pred oltarjem se bosta poročila; ekspr. on ne bo stal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; ekspr. skušali so izvedeti, kdo stoji za njim mu pomaga, ga podpira; ekspr. neprestano ji stoji za petami hodi za njo, jo zasleduje; pog. kako stoji naše moštvo na turnirju je trenutno uvrščeno; ekspr. tako sem utrujen, da komaj še stojim (na nogah) zelo sem utrujen; ekspr. lasje mu stojijo pokonci od strahu zelo ga je strah; pog. zdaj ti klobuk stoji prav ga imaš pravilno postavljenega na glavo; klin trdno stoji je trdno nameščen; ekspr. stati visoko na družbeni lestvici imeti pomemben družbeni položaj; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
♦ jezikosl. samostalnik stoji v imenovalniku ima imenovalniško končnico; za glagoli premikanja stoji namenilnik se uporablja; lov. pes stoji na divjad s stojo, navadno z dvignjeno sprednjo nogo, opozarja lovca na divjad; šah. trdnjava stoji na a-liniji; šport. stati v predklonu; vet. samica stoji je pripravljena za parjenje; voj. stati mirno vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom
    stojé :
    prisluškoval je, stoje za vrati; stoje delati, jesti; nepremično stoje, ga je gledal
    ●     pog. preboleti gripo stoje ne da bi ležal; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan
    stojèč -éča -e:
    stoječ pred hišo, je glasno zavpil; na samem stoječ mlin; otroci, stoječi okoli ognja; štorklja, stoječa na eni nogi; knjige, stoječe na polici / stoječi kapnik kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame; stoječi poklic poklic, pri katerem se delo opravlja stoje; stoječa svetilka; stoječa in tekoča voda
    ♦     fiz. stoječe valovanje valovanje, ki nastane s sestavljanjem dveh enakih valovanj v nasprotnih smereh in ne prenaša energije; les. prodati stoječi les gozdna drevesa, ki še niso posekana; obl. stoječi ovratnik ovratnik, nameščen pokonci ob vratu; rib. stoječa mreža mreža, ki se postavi na določenem območju; sam.: okoli stoječi so se zasmejali; 
prim. stoj
SSKJ²
státičen -čna -o prid. (á)
1. ki se ne spreminja, razvija: statičen politični sistem; človeška družba ni statična; gospodarstvo je zaradi krize statično / statično pojmovanje dogajanja v svetu pojmovanje, ki se ne prilagaja spremembam
// ki vsebuje malo dogajanja, gibanja, raznovrstnih elementov: statična dramska predstava / statična slika; statično opisovanje dogodkov neživahno, pusto; pesnik je bil po značaju bolj statičen kot dinamičen / statično življenje enolično, nedejavno
2. nanašajoč se na statiko: statični principi / statični račun izračun obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij
♦ anat. statični organ ravnotežni organ; rad. statična kamera kamera, nameščena na nepremičnem stojalu; strojn. statična obremenitev obremenitev, ki se s časom ne spreminja; šport. statična igra igra, pri kateri igralci premalo sodelujejo, so premalo dejavni
    státično prisl.:
    na vse stvari gleda statično; statično določena konstrukcija; vsi gibljivi deli naprave so statično uravnoteženi
SSKJ²
státičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost statičnega: statičnost gospodarstva, političnega sistema / statičnost nekaterih umetnostnih zvrsti / kompozicijska statičnost filma; statičnost oseb v romanu
SSKJ²
státik -a m (á)
strokovnjak za ugotavljanje obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij: pri gradnji nove tovarne so sodelovali trije statiki
SSKJ²
státika -e ž (á)
1. dejstvo, da se kaj ne spreminja, razvija: statika v razvoju gospodarstva / s filmsko tehniko poudarjati statiko dogajanja
2. grad. nauk o obremenitvi, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij: izpit, predavanja iz statike
// grad. žarg. statični račun: delati, izračunati, spremeniti statiko / dodati načrtu še statiko
3. fiz. nauk o mirujočih telesih: statika in dinamika / statika plinov
SSKJ²
statín -a m (ȋ) farm.
zdravilo za zniževanje vrednosti maščob v krvi: jemanje, uporaba statinov; visoki odmerki statinov; učinek statinov
SSKJ²
statíranje -a s (ȋ)
glagolnik od statirati: naveličala se je statiranja, rada bi dobila vsaj stransko vlogo; statiranje v gledališču
SSKJ²
statírati -am nedov. (ȋ)
nastopati v filmih, igrah, navadno v množičnih prizorih in brez govorjenja: statirati pri gledaliških predstavah; statiral je v filmih in operah; brezplačno statirati / kmete smo prosili, da so nam statirali bili na razpolago za fotografiranje, snemanje; preh., pog. statirali so prodajalce na trgu kot statisti so predstavljali prodajalce na trgu
SSKJ²
statíst -a m (ȋ)
kdor statira: filmski, gledališki statist; biti statist v operi
● slabš. on je zraven le kot statist pri stvari nič ne pomeni, ne koristi
SSKJ²
statístičar -ja m (í)
statistik: potrebujejo statističarja in normirca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
statístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na statistiko: zbrati statistične podatke; kratek statistični pregled; statistično poročilo / statistična analiza; statistične metode; statistična teorija / statistični analitik; statistični zavod; dobro organizirana statistična služba
♦ fiz. statistična mehanika mehanika, ki obravnava sisteme iz zelo velikega števila delcev
    statístično prisl.:
    statistično dokazati razliko med razvitimi in nerazvitimi deželami; statistično obdelati podatke
SSKJ²
statístik -a m (í)
strokovnjak za statistiko: posvetovanje, srečanje statistikov; upoštevati ugotovitve statistikov / višji statistik
SSKJ²
statístika -e ž (í)
1. številčni podatki o množičnih pojavih, prikazani navadno v tabelah, grafikonih: objaviti statistiko rojstev, nesreč; pregledovati statistike iz prejšnjih let; ugodna, ekspr. zgovorna statistika; uradna statistika
2. veda o metodah zbiranja in analize podatkov o množičnih pojavih: razvoj statistike; poslušati predavanja iz statistike; učbenik iz statistike
// dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem in analizo podatkov o množičnih pojavih: načrtovati, organizirati statistiko; ukvarjati se s statistiko; statistika industrije / oddelek za gospodarsko statistiko; zavod za statistiko
3. ekon. kazalec, ki se izračuna iz vzorčnih podatkov: vrednost statistike; vrste statistik
SSKJ²
statístka -e ž (ȋ)
ženska, ki statira: bila je fotomodel in statistka v filmih; nastopala je kot statistka
SSKJ²
statív -a m (ȋ)
fotografsko stojalo: postaviti stativ; pritrditi fotografski aparat na stativ
SSKJ²
statíva -e ž (ȋ)
šport. žarg. pokončni del nogometnih vrat; vratnica1: žoga se je odbila od stative
SSKJ²
statolít -a m (ȋ)
nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki
SSKJ²
státor -ja m (ȃ)
strojn. osnovni del pogonskega ali delovnega stroja, ki se med delovanjem ne vrti: stator generatorja, motorja; magnetno polje statorja; rotor in stator
SSKJ²
státorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stator: statorski okrov; statorsko navitje / statorske lopatice kompresorja, turbine vodilne in smerne lopatice
SSKJ²
státua -e ž (ȃ)
knjiž. kip1: izklesati statuo; statua iz marmorja
SSKJ²
statuáričen -čna -o prid. (á) knjiž.
1. kiparski: statuarična umetnost / kip ustreza antičnemu statuaričnemu idealu
2. tak kot pri kipih: statuarična oblikovanost telesa
SSKJ²
statuéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. kipec: slonokoščena statueta; statueta boginje
SSKJ²
statuírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. določiti, predpisati: statuirati delovni čas, pravice; z ustavo, zakonom statuirati
● knjiž. nazorno statuirati problem prikazati, predstaviti
    statuíran -a -o:
    pravna sredstva so statuirana
SSKJ²
statúra -e ž (ȗ)
knjiž. postava1, rast: po staturi je podoben očetu
SSKJ²
státus -a m (ȃ)
kar je po pravnih normah opredeljeno s pravicami, obveznostmi glede na poklic, dejavnost, pravni položaj: imeti status študenta; izgubiti, pridobiti si status kmeta; priznati komu status umetnika; diplomatski status / inštitut je obdržal status znanstvene ustanove; spremeniti status delovne organizacije; urediti status revije / pravni status / status opazovalca, opazovalke položaj kandidata, kandidatke za člana, članico kakega združenja, organizacije
// kar je opredeljeno s pravicami, obveznostmi, ugledom v določeni družbi; položaj: izobrazba, poklic, premoženje določajo status človeka v družbi / družbeni status ženske; razlike v družbenem statusu
♦ pravn. (osebni) status pravno pomembne značilnosti osebe glede na spol, starost, državljanstvo, osebno stanje
SSKJ²
státusen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na status: ugotavljati statusne razlike med ljudmi / statusne spremembe delovnih organizacij
♦ pravn. statusno pravo pravo, ki ureja pravni položaj fizičnih in pravnih oseb; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže pripadnost določenemu družbenemu statusu
SSKJ²
status quo statusa quo [státus kvó] m (ȃ, ọ̑)
knjiž. sedanje, dosedanje stanje: zagovarjati status quo; prizadevati si za spremembo statusa quo
SSKJ²
statút -a m (ȗ)
temeljni splošni pravni akt, ki določa osnovno ureditev kake skupnosti ali organizacije: imeti, sestaviti statut; na sestanku so razpravljali o statutu; statut občine, šole, ustanove; besedilo, določbe, osnutek statuta / sprejeti statut
SSKJ²
statutáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na statut: statutarna določila / statutarne razprave / statutarna komisija
SSKJ²
statúten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na statut: statutni osnutek; statutne spremembe / statutna komisija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
státva -e ž (á)
navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi: krmna statva
SSKJ²
státve státev ž mn. (á ȃ)
stroj ali priprava za tkanje: goniti statve; sneti tkanino s statev; tkati na statvah, s statvami; ogrodje statev / avtomatske, ročne statve; platnarske, sitarske statve / sedeti za statvami
SSKJ²
Staufferjev -a -o [štau̯ferjev-] prid. (ā)
strojn., v zvezi Staufferjeva mazalka mazalka, ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo:
SSKJ²
stáv -a m (ȃ)
voj. žarg. položaj, drža: streljati iz ležečega stava
SSKJ²
stáva -e ž (ȃ)
1. dogovor, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: stava še zmeraj velja; skleniti, sprejeti stavo; za stavo je spal zunaj; neveljavna, poštena stava / dobiti, izgubiti stavo
// kar dá, plača tisti, čigar trditev ni pravilna: plačati stavo; stavo so zapili; visoka stava
2. igra na srečo, pri kateri se z vplačilom določenega zneska pridobi pravica do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: stava je zaključena; stave na konjskih dirkah / športna stava
// znesek, ki se vplača pri tej igri: podvojiti, vplačati stavo
3. glagolnik od staviti: stava na tega konja se je izplačala / stava peči je počasi napredovala
4. nar. zahodnoštajersko skupina navadno osmih pokonci postavljenih snopov: veter je podrl stavo pšenice; postavljati snope v stave
5. jezikosl. vrstni red skladenjskih enot v stavku: navadna stava; obrnjena stava / napačna stava ločil napačen položaj v besedilu
● nar. koroško kupiti dve stavi zimskega perila garnituri; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; zastar. odgovarjati v kratkih stavah stavkih; kot za stavo dela kot za stavo hitro, pridno; sonce pripeka kot za stavo močno, zelo; vozi kot za stavo zelo hitro
♦ les. skupina navpično postavljenih, zgoraj navzkriž zloženih desk
SSKJ²
stávba -e ž (ȃ)
1. objekt, ki ima stene in streho: stavba se že podira; graditi, obnavljati stavbo; stanovati v pritlični stavbi; betonska, lesena stavba; poslovna, stanovanjska stavba; pravokotna stavba; stavba pošte; notranjost stavbe; skupina stavb; dohod v stavbo; prostor pred stavbo
2. knjiž., s prilastkom kar tvori urejeno celoto česa: razčleniti idejno stavbo romana / z oslabljenim pomenom: enakopravnost vseh narodov mora biti temelj naše družbene stavbe družbe; nastajajoče meščanstvo je omajalo stavbo fevdalizma
3. knjiž., v zvezi vrhnja stavba nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in vrhnjo stavbo / idejna, politična, pravna vrhnja stavba
♦ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča; čeb. stavba satja položaj satov glede na žrelo pri naravno grajenem satju; soc. vrhnja stavba družbe organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
SSKJ²
stavbár tudi stávbar -ja m (á; ȃ)
nekdaj kdor je usposobljen za načrtovanje večjih objektov, vodenje in opravljanje zahtevnih del pri njihovi gradnji: cerkev je zgradil znan stavbar; stavbar mostu
● zastar. bil je stavbar, kipar in pesnik, zato je veliko razmišljal o estetiki arhitekt
SSKJ²
stavbárnica -e ž (ȃ)
nekdaj skupnost stavbarjev, kamnosekov, sodelujočih pri gradnji večje cerkve: katedralna stavbarnica
SSKJ²
stavbárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stavbarnico: stavbarniška pravila / stavbarniška skupnost
SSKJ²
stavbárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na stavbarje ali stavbarstvo: stavbarska umetnost / živahna stavbarska dejavnost / stavbarsko podjetje gradbeno podjetje
SSKJ²
stavbárstvo -a s (ȃ)
1. umetnost oblikovanja prostora: razvoj sodobnega stavbarstva; kiparstvo, slikarstvo in stavbarstvo
// veda o tem: predavati stavbarstvo
2. skupek arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: antično, baročno stavbarstvo / kozolec je značilen za slovensko ljudsko stavbarstvo
SSKJ²
stávben -bna -o in stávben -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na stavbo: stavbno pročelje / stavbni les les za lesene konstrukcije v stavbi; stavbni mizar mizar, ki izdeluje stavbno pohištvo; stavbno pohištvo okna, vrata
2. gradben: živahna stavbna dejavnost / stavbni material / stavbno podjetje
♦ grad. stavbna jama jama, ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta; gradbena jama
SSKJ²
stávbenik -a m (ȃ)
1. lastnik gradbenega podjetja: s stavbenikom, ki mu bo zidal hišo, se je že dogovoril
2. knjiž. gradbenik, arhitekt: po poklicu je stavbenik
SSKJ²
stávbeništvo -a s (ȃ)
knjiž. gradbeništvo, arhitektura: v stavbeništvu so dosegli velike uspehe
SSKJ²
stávbica -e ž (ȃ)
manjšalnica od stavba: sredi trga stoji okrogla stavbica
SSKJ²
stavbínec -nca m (ȋ)
ročni gradbeniški delavec; gradbinec: stavbinci so svoje delo že končali; stavbinci in kovinarji
SSKJ²
stavbínski -a -o prid. (ȋ)
gradben: začetek stavbinskih del / stavka stavbinskih delavcev / stavbinski les stavbni les
● zastar. stavbinski spomeniki arhitekturni
SSKJ²
stavbínstvo -a s (ȋ)
gradbeništvo: zaposlen je v stavbinstvu; rudarstvo, gozdarstvo in stavbinstvo
● zastar. ljubljansko baročno stavbinstvo ljubljanska baročna arhitektura
SSKJ²
stavbíšče -a s (í)
gradbena parcela: poiskati primerno stavbišče
● ekspr. središče mesta je postalo pravo stavbišče gradbišče
SSKJ²
stávček -čka m (ȃ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od stavek: napisati nekaj kratkih stavčkov
2. rib. vaba z mrtvo ribico na kovinskem ogrodju za lovljenje večjih rib: loviti na stavček
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stávčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stavek: stavčna zgradba / zapletene stavčne zveze / stavčni člen sintaktična enota v stavku; stavčni poudarek; stavčna analiza; stavčna fonetika; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih
SSKJ²
stávčnofonétičen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na stavčno fonetiko: raziskovati stavčnofonetične pojave
SSKJ²
stávec -vca m (ȃ)
tisk. kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje: stavci in korektorji / ročni, strojni stavec
SSKJ²
stávek -vka m (ȃ)
1. enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed: oblikovati stavek; dolg, kratek stavek; jasen, zapleten stavek; deli stavka; začetek stavka; besede in stavki / besedilo je pregledal od stavka do stavka; zna povedati samo nekaj nemških stavkov; zadnji stavki romana so ga pretresli / o problemu je povedal le nekaj stavkov
♦ jezikosl. stavek skladenjska enota, sestavljena iz besed, zbranih okrog ene osebne glagolske oblike ali kake druge besedne vrste; analizirati stavek; dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek; napovedni ali spremni stavek ki uvaja, spremlja premi govor; nepopolni stavek ki mu manjka povedek; nikalni stavek ki ima zanikan povedek; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; pripovedni stavek ki kaj ugotavlja; prosti stavek z enim povedkom; veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; vprašalni stavek
2. glasb. oblikovno zaključen del ciklične oblike: sonatni, suitni stavek; tema tretjega stavka
// oblikovni del skladbe, navadno v obsegu štirih taktov: zaigrati oba stavka iz periode
// tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej: za tega skladatelja je značilen homofonski stavek; izražati se v vokalnem stavku / kompozicijski stavek
3. tisk. kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje: narediti, odtisniti, podreti, postaviti, razmetati stavek; dvokolonski stavek; gladki stavek iz enega tipa črk; ročni, strojni stavek
4. teh. več primerkov istega orodja, stvari zaporedne velikosti: stavek kladiv, šablon; stavek navojnih vijakov
5. rač. osnovna navodila za eno fazo računalniške obdelave: izvršilni, vhodni stavek; logični stavek
6. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: nažela je že deset stavkov pšenice
SSKJ²
stáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stavljenje ali stavo: stavni postopek / stavni stroj stroj, na katerem se izdeluje stavek za tiskanje / stavni listek listek, na katerega se pri stavi označi to, na kar se stavi; stavna vsota
SSKJ²
stavíšče -a s (í)
star. gradbišče: pripeljati les na stavišče
● star. kupiti stavišče za hišo gradbeno parcelo
SSKJ²
stavítelj -a m (ȋ)
zastar. graditelj: stavitelj gradu, katedrale
SSKJ²
stáviti -im dov. in nedov. (á ȃ)
1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: če ne verjameš, pa staviva; s prijatelji (se) je stavil, da bodo zmagali / stavil je veliko vsoto; stavila sta za sto evrov / pripravljen je bil staviti, da je res popolnoma je bil prepričan / kot podkrepitev: stavim, da tega še ne veš; glavo stavim, da je tako
2. z vplačilom določenega zneska pridobiti si pravico do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: velikokrat stavi, vendar navadno izgubi; staviti na dirkah
// odločiti se pri stavi za določenega zmagovalca, za določen rezultat: niso stavili na pravega konja / staviti na določene številke
3. star. postaviti: stavi najprej kovček na tla / nedov. po vsej okolici je stavil hiše gradil, zidal / pesniku so sredi mesta stavili spomenik / staviti pogoje
4. nedov., tisk. ročno ali strojno izdelovati stavek za tiskanje: staviti v ciceru; staviti, metirati in tiskati / staviti knjigo / ročno, strojno staviti
● zastar. koze staviti cepiti proti kozam; star. staviti upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. te misli stavi avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; staviti prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; star. staviti koga na laž dokazati mu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavil mu je na razpolago svoje stanovanje dal; star. staviti se v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; star. staviti se komu po robu postaviti se komu po robu
♦ jezikosl. napačno staviti ločila narediti jih na nepravem mestu v besedilu
    stávljen -a -o:
    stavljenih pogojev niso upoštevali; del rokopisa je že stavljen
SSKJ²
stávka -e ž (ȃ)
1. prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev: stavka traja, se začne, ekspr. izbruhne; organizirati, voditi stavko; razglasili so enodnevno splošno stavko; zatreti stavko; publ. stopiti v stavko; množična stavka; uspeh stavke / bela stavka stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem; opozorilna stavka kratkotrajno prenehanje dela z namenom opozoriti na prihajajočo stavko, če se ekonomske, politične zahteve stavkajočih delavcev ne bi izpolnile; politična, solidarnostna stavka
2. v zvezi gladovna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: kaznjenci so začeli gladovno stavko
3. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: postavljati snope v stavke
SSKJ²
stávkar -ja m (ȃ)
udeleženec stavke: odpustiti stavkarje; skupina stavkarjev
SSKJ²
stávkati -am nedov. (ȃ)
1. prenehati delo za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev: delavci so začeli stavkati; stavkati za povišanje mezd
● ekspr. vsi so pili, samo on je stavkal ni hotel piti
2. nar. postavljati snope pokonci v skupine navadno po deset snopov: žeti in stavkati / stavkati snope
    stavkajóč -a -e:
    stavkajoči delavci; sam.: zahteve stavkajočih
SSKJ²
stavkokáški -a -o (ȃ)
pridevnik od stavkokaz: stavkokaško delovanje
SSKJ²
stavkokáštvo -a s (ȃ)
stavkokaško delovanje: obtožili so ga stavkokaštva
SSKJ²
stavkokàz -áza m (ȁ á)
delavec, ki dela kljub stavki: biti stavkokaz; najeti stavkokaze
SSKJ²
stávkoven1 -vna -o prid. (ȃ)
knjiž. stavčen: stavkovne značilnosti
SSKJ²
stavkôven2 tudi stávkoven -vna -o prid. (ō; ȃ)
nanašajoč se na stavko: stavkovni odbor, voditelj / stavkovno gibanje
SSKJ²
stavkujóč -a -e prid. (ọ̄ ọ́)
stavkajoč: stavkujoči delavci; sam.: zahteve stavkujočih
SSKJ²
stávljati -am nedov. (á)
star. postavljati: stavljati knjige na polico; bolniku stavljamo na glavo mrzle obkladke dajemo / hiše stavljajo na nerodovitno zemljo / hlev že stavljajo gradijo, zidajo / tega prijatelja stavlja nad druge / stavljati pogoje, pripombe; stavljala si je vprašanja in sama odgovarjala nanje
● star. stavljati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. stavljati življenje na kocko postavljati življenje na kocko; star. stavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavljati kaj na razpolago dajati
SSKJ²
stávljenje -a s (á)
glagolnik od staviti: stavljenje hiše / stavljenje razprave le počasi napreduje / ročno, strojno stavljenje
SSKJ²
stávnica -e ž (ȃ)
1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede: zlagati črke v stavnico
2. tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi: delati v stavnici / ročna, strojna stavnica
3. podjetje, ki se ukvarja z organizacijo stav: voditi stavnico; lastnik stavnice
♦ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; teh. premične palice za zorenje, skladiščenje sira
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stávnik -a m (ȃ)
nar. sir iz neposnetega mleka: delati stavnik
♦ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; stavnica
SSKJ²
stávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stavce: zahtevno stavsko delo / stavsko društvo
SSKJ²
stáž -a m (ȃ)
1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž; staž v bolnišnici; trajanje staža / biti na stažu
2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž; ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo
SSKJ²
stažíranje -a s (ȋ)
glagolnik od stažirati: končati stažiranje; stažiranje v bolnišnici
SSKJ²
stažírati -am nedov. (ȋ)
delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica: stažirati v bolnišnici
SSKJ²
stažíst -a m (ȋ)
kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik: biti stažist na univerzi; stažist v bolnišnici
SSKJ²
stažístka -e ž (ȋ)
ženska, ki dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnica: stažistka na kirurškem oddelku
SSKJ²
steak in stêjk in sték -a [prva oblika stêjk in sték] m (ȇ; ẹ̑)
zrezek iz stegna, navadno debelejši: steak z gobami / goveji, svinjski, telečji steak
SSKJ²
stearín -a m (ȋ)
vosku podobna bela snov, ki sestavlja mast in loj: sveče iz stearina
SSKJ²
stearínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stearin: stearinska sveča
♦ kem. stearinska kislina višja maščobna kislina, ki se uporablja za izdelavo sveč
SSKJ²
steatít -a m (ȋ)
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz lojevca: pečat iz steatita
SSKJ²
stêbelce -a [stebəlce] s (ē)
manjšalnica od steblo: stebelce se zlomi; sobna rastlina z dolgimi, visečimi stebelci; kakor stebelca tanke nožice
♦ bot. kalčkovo stebelce
SSKJ²
stêbeln -a -o [stebələn in stebəln] prid. (ȇ)
nanašajoč se na steblo 1: zaviti stebelne konce rož v navlažen papir / stebelna gniloba
♦ bot. stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; stebelni list list, ki je na nadzemnem delu stebla; stebelne vitice; obrt. stebelni vbod vbod, ki se veze po obrisu figure, črte tako, da polovica naslednjega vboda prekriva polovico prejšnjega vboda; teh. stebelni vijak vijak z navojem na obeh koncih stebla; vrtn. stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje
SSKJ²
stêbelnica -e [stebəlnica] ž (ȇ)
nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo in liste; brstnica: razvoj stebelnic
SSKJ²
stebèr -brà in stèber -bra [stəbər] m (ə̏ ȁ; ə̀)
1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali
// prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka
// navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik
● zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike
2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije
3. v zvezi pokojninski steber sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: zaposlenim so obljubili oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra; drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje
♦ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra; baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen
SSKJ²
stêblast -a -o prid. (é)
ki ima zelo veliko, izrazito steblo: steblasto cvetje
SSKJ²
steblíčevje -a s (í)
več stebel, stebla: bodikavo stebličevje osata; stebličevje koruze
SSKJ²
steblíčje -a s (ȋ)
več stebel, stebla: povezati stebličje; preriniti se skozi stebličje; ostro stebličje
SSKJ²
steblíka -e ž (í)
1. rastlina s steblom: nabirati steblike; steblike in grmi
// steblo: bambusova steblika; žitna steblika; listi in steblike
2. bot. rastlina, katere podzemni organi živijo več let, nadzemni pa vsako leto odmrejo: posaditi steblike; steblike, enoletnice in trajnice
SSKJ²
steblíkast -a -o prid. (í)
ki ima steblo: steblikasta rastlina
● seno je bilo precej steblikasto polno debelejših stebel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
steblíti se -ím se nedov. (ī í)
poganjati, delati steblo: žito se že stebli
SSKJ²
stêblo -a s (é)
1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet
2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta
♦ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
SSKJ²
steblôvje -a s (ȏ)
več stebel, stebla: sekati koruzno steblovje; ječmenovo, laneno steblovje; steblovje cvetlic
SSKJ²
stèbrast -a -o [stəbrast] prid. (ə̀)
podoben stebru: stebrasti kapniki; stebrasto znamenje ob cesti
// ki ima stebre: stebraste arkade; stebrasta stavba / stebrasto dvorišče obdano s stebri
SSKJ²
stèbrc -a [stəbərc] m (ə̄)
knjiž. stebriček: stebrc ograje
♦ zool. podolgovata slušna koščica v srednjem ušesu ptičev, plazilcev in dvoživk
SSKJ²
stebrén -a -o [stəbren] prid. (ẹ̑)
stebrast: stebreni spomeniki / stebreni hodniki
SSKJ²
stebreník -a [stəbrenik] m (í)
knjiž. stebrišče: stebrenik s šilastimi loki; avtomobil se je ustavil pred hišo s stebrenikom
SSKJ²
stebrìč -íča [stəbrič] m (ȉ í)
manjšalnica od steber: s stebriči okrašena dvorana; stebriči v stopniščni ograji / leseni nosilni stebriči / stara ura s stebriči / stebrič pepela na koncu cigarete
SSKJ²
stebríčar -ja [stəbričar] m (ȋ)
vrtn. kaktus z valjastimi, večinoma nerazraslimi stebli, Cereus: gojiti stebričarje
SSKJ²
stebríčast -a -o [stəbričast] prid. (í)
podoben stebriču: stoli s stebričastimi nogami / stebričasta oblika grma
♦ agr. stebričasta vzgoja dreves vzgoja dreves, pri kateri imajo drevesa vse veje enako dolge
// ki ima stebriče: stebričasta galerija; stebričasto pročelje dvorca
SSKJ²
stebríček -čka [stəbričək] m (ȋ)
manjšalnica od steber: ograja iz lepo oblikovanih stebričkov / obcestni stebrički; potopni ali dvižni stebriček s katerim se uravnava prometna zapora določenih cest, dovozov, zlasti v urbanih naseljih / živosrebrni stebriček v toplomeru / on je samo stebriček društva
♦ obrt. stebriček stebričku podobna prvina pri kvačkanju; ptt cestni telefonski stebriček naprava ob cesti v obliki stebrička z vgrajenim telefonom za klic v sili
SSKJ²
stebríčen -čna -o [stəbričən] prid. (ȋ)
ki ima stebriče: hiša s stebričnimi hodniki; stebrična dvorana
SSKJ²
stebríčevje -a [stəbričeu̯je] s (ī)
več stebričev, stebriči: marmornate stopnice so med stebričevjem vodile do vhoda templja; hodnik s stebričevjem
SSKJ²
stebríčje -a [stəbričje] s (ȋ)
več stebričev, stebriči: oltar s pozlačenim stebričjem
SSKJ²
stebríčkast -a -o [stəbričkast] prid. (ȋ)
podoben stebričku: figura na močnih stebričkastih nogah
// ki ima stebričke: stebričkast balkon; stebričkasta pregraja
SSKJ²
stebríšče -a [stəbrišče] s (í)
stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki: trg obdaja dvoje stebrišč / ekspr. sprehajal se je v stebrišču debelih dreves
SSKJ²
stebríščen -čna -o [stəbriščən] prid. (ȋ)
nanašajoč se na stebrišče: stebriščni loki / stopnišče s stebriščnimi hodniki; stebriščno dvorišče
SSKJ²
stèbrn -a -o [stəbərən in stəbərn] prid. (ə̄)
nanašajoč se na steber: stebrni obseg / stebrno znamenje / stebrni hodnik
♦ um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi
SSKJ²
stebrník -a [stəbərnik] m (í)
knjiž. stebrišče: stebrnik pred dvorano
SSKJ²
stebrôven -vna -o [stəbrovən] prid. (ō)
knjiž. stebrast: stebrovni spomeniki / stebrovna lopa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stebrôvje -a [stəbrou̯je] s (ȏ)
več stebrov, stebri: stebrovje antičnih svetišč / ekspr. stebrovje debel
SSKJ²
stèbrski -a -o [stəbərski] prid. (ə̄)
nanašajoč se na steber 1: stebrsko okrasje / stebrska dvorana
SSKJ²
stečáj -a m (ȃ)
stanje podjetja, ko to dalj časa ne more izpolnjevati prevzetih ali sprejetih obveznosti: priti v stečaj; biti v stečaju
// pravn. sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti dolžnika do upnikov in možnosti za poravnavo: napovedati, uvesti stečaj / osebni stečaj navadno izvensodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti prezadolžene fizične osebe do upnikov in možnosti za poravnavo
SSKJ²
stečájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stečaj: stečajni rok / stečajni dolžnik; stečajni postopek sodni postopek, v katerem se ugotavlja stanje premoženja stečajnega dolžnika; stečajno premoženje premoženje stečajnega dolžnika
SSKJ²
stečájnik -a m (ȃ)
pravn. stečajni dolžnik: stečajnik prereka za več milijonov terjatev
SSKJ²
stéček -čka m (ẹ̑)
v Bosni in Hercegovini kamnit srednjeveški nagrobnik v obliki plošče, obeliska, sarkofaga: napisi na stečkih / bogomilski stečki
SSKJ²
stêči1 stêčem dov., stêci stecíte; stékel stêkla (é)
1. začeti teči: ozrl se je okrog sebe, potem pa stekel; steci, pa ga boš dohitel
2. v teku iti, oditi: otrok steče k materi; zajec steče čez travnik; steči v gozd, po cesti, stopnicah; steči za ubežnikom; hitro steči domov; steči komu naproti; pes je kot puščica stekel po sledi
// ekspr. hitro iti, oditi: ko je pospravila, je stekla v trgovino
3. tekoč iti: tekočina, ki odteče iz prve posode, steče po cevi v drugo; površinska voda steče skozi prepustne plasti in se nabira nad neprepustnimi
4. začeti delovati: motor, stroj steče / publ. ob prazniku je stekla nova hidrocentrala je začela obratovati
5. z glagolskim samostalnikom izraža začetek (uspešnega) dejanja, dogajanja: akcija je po nekaj dneh stekla; gradnja je končno stekla; vse je steklo kot po maslu, kot namazano / promet po novi cesti je stekel
6. zastar. doseči, pridobiti: steči premoženje / stekel (si) je velike zasluge
● knjiž. beseda je stekla o gospodarstvu začeli so govoriti o gospodarstvu; star. od udarca mu je stekla buška se mu je naredila; publ. kamere za novi film so že stekle začeli so ga snemati; pogovor ni mogel steči niso se mogli začeti (sproščeno) pogovarjati; publ. stvar je stekla se je začela reševati, obravnavati; ekspr. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo minilo bo precej časa; knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; takrat je v teh krajih stekla železnica bila zgrajena; ekspr. vse je steklo po njegovem grlu zapravil s pijačo, zapil
    stêči se 
    1. knjiž. tekoč priti skupaj: potoki se stečejo v reko / precej vode se je steklo nateklo
    2. navadno v zvezi z denar zbrati se kje v večji količini iz različnih virov: sredstva so se stekla v sklad / ves dobiček se je stekel v njegovo blagajno je dobil on
    ●     star. ljudje so se stekli od vseh strani so prišli; 
prim. izteči
SSKJ²
stêči2 stêčem dov., stêci stecíte; stékel stêkla (é)
zastar. dobiti steklino: ogrizeni pes je po določenem času stekel; prim. stekel
SSKJ²
stéčina tudi stečína -e ž (ẹ́; í)
lov. pot, steza, po kateri hodi divjad: gozd je preprežen s stečinami; gamsja stečina; stečine srnjadi, zajcev
SSKJ²
stečíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se kaj steka: tu je stečišče vode z obeh bregov / stečišče rek / stečišče cest, ulic; mesto stoji na stečišču dveh dolin / knjiž. to mesto je bilo stečišče mednarodnih vohunov zbirališče
SSKJ²
stečkáti -ám dov. (á ȃ)
nar. zmečkati: stečkati krompir; tako je bil jezen nanj, da bi ga stečkal
SSKJ²
stég -a m (ẹ̑)
skavtski rod: tradicionalni izlet stega / skavtski steg
SSKJ²
stéga -e ž (ẹ́)
gozd. orodje za merjenje debeline lesa; gozdarske klešče: meriti debla s stego
SSKJ²
stêgence -a [stegənce] s (ē)
manjšalnica od stegno: opazovala je otrokova stegenca
SSKJ²
stêgenski -a -o [stegənski] prid. (ē)
nanašajoč se na stegno: stegenska poškodba
♦ anat. stegenska arterija; stegenska kost stegnenica
SSKJ²
stegnà -gèn in stègna -gen [stəgna] s mn. (ȁ ə̏; ə̏)
nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: po stegnih je v mraku neopazno prišel domov
SSKJ²
stegnè -gèn in stègne -gen [stəgne] ž mn. (ȅ ə̏; ə̄ ə̏)
nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: po ozkih stegnah je prišel do studenca
SSKJ²
stegneníca -e ž (í)
anat. kost v stegnu: zlomiti si stegnenico; glavica stegnenice
SSKJ²
stegneníčen -čna -o (ȋ)
pridevnik od stegnenica: stegnenično mišičevje
SSKJ²
stégnjen -a -o prid. (ẹ́)
v zvezah: agr. stegnjeni kozolec kozolec, ki ima okna v eni vrsti; geogr. stegnjeni dom dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v isti smeri; prim. iztegniti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stégnjenec -nca m (ẹ́)
agr. stegnjeni kozolec:
SSKJ²
stêgno -a s, mn. stil. stégna (é)
noga nad kolenom: smejal se je in se z rokami tolkel po stegnih / obirati puranje, zajčje stegno; prekajeno svinjsko stegno
♦ etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; zool. stegno najmočnejši, največji del okončine žuželk
SSKJ²
stegovati ipd. gl. iztegovati ipd.
SSKJ²
stegozáver -vra m (á)
pal. velik rastlinojedi dinozaver z izstopajočimi trioglatimi koščenimi ploščami po hrbtu, bodičastim repom za obrambo in štirinožno hojo: okostje stegozavra; stegozaver in igvanodon
SSKJ²
stehnizírati -am dov. (ȋ)
usmeriti k pretiranemu uporabljanju, vrednotenju tehničnih dosežkov, pripomočkov: stehnizirati ljudi; družba se je stehnizirala / stehnizirati življenje
    stehnizíran -a -o:
    sodobni svet je stehniziran; stehnizirana družba; vse je stehnizirano
SSKJ²
stéhtati -am dov. (ẹ̑)
ugotoviti, določiti težo s tehtnico: prodajalka je stehtala jabolka; stehtati krompir, meso; natančno stehtati; vsak dan se stehta / stehtati na kuhinjski tehtnici; pren. stehtati pravico
    stéhtan -a -o:
    stehtano blago
SSKJ²
stejk gl. steak
SSKJ²
stèk1 stéka m (ȅ ẹ́)
glagolnik od steči ali stekati: stek vode v kanal / kraj ob steku rek / stek ljudi v mesto
● knjiž. nepričakovan stek dogodkov, okoliščin splet, sovpad
♦ avt. stek koles medsebojno približevanje sprednjega dela koles; pravn. stek kaznivih dejanj več kaznivih dejanj istega storilca, ki se sodijo ali naj bi se sodila hkrati; stek pristojnosti, tožb
SSKJ²
stek2 
zrezek:gl. steak
SSKJ²
stekalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se kaj steka: stekališče vode / stekališče cest, dolin / knjiž. to letovišče je stekališče evropske aristokracije zbirališče
♦ geom. točka, v kateri se stekajo črte
SSKJ²
stékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od stekati se: stekanje vode v korito / stekanje denarja, kapitala; stekanje sredstev v sklade
SSKJ²
stékati se -am se nedov. (ẹ̑)
1. tekoč prihajati skupaj: vode s pobočja se stekajo v dolini / tu se stekata Sava in Drava / deževnica se steka v cisterno
2. biti speljan iz različnih smeri tako, da je kje skupaj: na tem območju se steka več prometnih poti; črte vzorca se lepo stekajo / vse ceste se stekajo na trg vodijo
● ekspr. vse niti se stekajo v njegovih rokah o vsem odloča on
3. nav. ekspr. prihajati kam iz različnih smeri, navadno v večjem številu: na trg se stekajo množice / radovedneži so se stekali od vseh strani
4. navadno v zvezi z denar zbirati se kje v večji količini iz različnih virov: denar se steka v sklade; sredstva za obnovo se že stekajo / bogastvo se je stekalo v mesta
    stékati knjiž.
    odtekati: voda steka po nagnjeni površini
    stekajóč se -a -e:
    v rezervoar stekajoče se padavine; 
prim. iztekati
SSKJ²
stékel stêkla -o [stekəu̯] prid. (ẹ́ é)
1. ki ima steklino: stekel pes; stekla lisica; ta žival je stekla; divja okrog kot stekel pes / kot psovka izgini, ti stekli pes
2. ekspr. silovit, divji: od daleč je bilo slišati stekel lajež / med njima se je razvila stekla borba
● star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; prim. steči2
SSKJ²
stêkelce -a [stekəlce] s (ē)
manjšalnica od steklo (izdelek): igral se je z obarvanimi stekelci; stekelca razbite šipe / stekelca za očala
♦ fiz. objektno stekelce steklena ploščica, na kateri je pri mikroskopiranju opazovani predmet
SSKJ²
stekláč -a m (á)
nar. vzhodnoštajersko hudobnež, surovež: preganjati steklače
SSKJ²
steklár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem in prodajanjem steklenih izdelkov: steklar je narezal šipe za okna; izučiti se za steklarja; pasarji in steklarji
// delavec v proizvodnji stekla: v tovarni so na novo zaposlili nekaj steklarjev / strojni steklar
SSKJ²
steklárna -e ž (ȃ)
tovarna stekla: steklo iz domačih steklarn
SSKJ²
steklárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na steklarje ali steklarstvo: steklarska delavnica / steklarska industrija / steklarski mojster, tehnik, vajenec / steklarski nož nož za rezanje šip, stekla; steklarsko kladivo
♦ obrt. steklarski kit kit iz krede ali gline ter veziva; steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. steklarski pesek kremenov pesek za izdelavo, obdelavo stekla
SSKJ²
steklárstvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo in obdelavo stekla, steklenih izdelkov: razvoj steklarstva; zgodovina steklarstva na Pohorju; uporaba barvil v steklarstvu
SSKJ²
stêklast -a -o prid. (é)
podoben steklu: steklaste kamnine; steklasta snov; tanka steklasta obloga / steklast sijaj premoga; steklast videz tkanin / ima čisto steklaste oči
♦ agr. steklast krompir krompir, ki je zaradi bolezenskih sprememb trd in prosojen
    stêklasto prisl.:
    kapljice rose so se steklasto svetile v jutranjem soncu; steklasto prozoren kamen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
steklén -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na steklo: stekleni drobci so ležali po tleh; pripravljati stekleno maso / ogrlica iz steklenih biserov; stekleni kozarci; steklena embalaža; steklena vaza; stekleno posodje / steklen lesk oči / s steklenim pogledom je gledal v daljavo s pogledom, pri katerem so oči nepremične in veke široko razprte
♦ agr. steklen krompir krompir, ki je zaradi bolezenskih sprememb trd in prosojen; elektr. stekleni izolatorji; teh. stekleni papir zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla, za brušenje, glajenje lesa; tekst. steklena tkanina tkanina, stkana iz steklenih vlaken; steklena vlakna vlakna, narejena iz omehčanega stekla
    stekléno prisl.:
    stekleno gledati; stekleno se svetiti; stekleno modro nebo; sam.: kar je bilo steklenega, so pri selitvi dobro zavarovali
SSKJ²
steklénast -a -o prid. (ẹ̄)
steklast: steklenasta skorja na kamnih / steklenaste oči
SSKJ²
steklénec -nca m (ẹ̄)
knjiž. steklena jagoda: vrat ji je krasil niz rumenih steklencev
SSKJ²
steklenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati podoben steklu: riž je na vroči masti počasi steklenel
2. ekspr. postajati negiben, tog: stekleneli so od groze
// v zvezi z oči ostajati na široko odprt in nepremičen: bolniku so oči že steklenele / od groze so jim oči steklenele
SSKJ²
stekleníca -e ž (í)
višja posoda za tekočine z ozkim, podolgovatim grlom, navadno iz stekla: napolniti steklenico; odpreti, zamašiti steklenico; piti iz steklenice; natočiti vino v steklenico; litrska steklenica; okrogla, ploščata, trebušasta steklenica; steklenica iz zelenega stekla; pokrovčki za steklenice / slatinska steklenica; termos steklenica steklenica z dvema stenama, ki le malo prepušča toploto; steklenica za pivo, za peneča se vina; grlo, vrat steklenice / pločevinasta, porcelanasta steklenica / steklenica olja, piva, vina / nepovratna steklenica steklenica, ki se v trgovini ne more vrniti ali zamenjati; povratna steklenica steklenica, ki se v trgovini lahko vrne ali zamenja
// vsebina steklenice: izpiti steklenico do dna
● ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače)
♦ fiz. leydenska steklenica nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine; gost. bordoška steklenica s kratkim vratom za temna in rdeča vina, 0,7 l; kem. reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij
SSKJ²
stekleníčast -a -o prid. (í)
podoben steklenici: stekleničasta vaza / luč stekleničaste oblike
SSKJ²
stekleníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na steklenico: pentljo je pritrdila na steklenični vrat / steklenično vino ustekleničeno vino
♦ agr. steklenična klet klet, kjer je spravljeno vino v steklenicah
    stekleníčno prisl.:
    obleka steklenično zelene barve
SSKJ²
stekleníčenje -a s (ī)
ustekleničevanje: stekleničenje soka, vina
SSKJ²
stekleníčica -e ž (í)
manjšalnica od steklenica: na mizi so stale raznovrstne stekleničice / stekleničice za zdravila / kupiti stekleničico parfuma
SSKJ²
stekleníčiti -im nedov. (í ȋ)
ustekleničevati: stekleničiti sok, vino; stekleničiti s stroji; ročno stekleničiti
    stekleníčen -a -o:
    kupuje samo stekleničeno vodo; stekleničeno vino
SSKJ²
stekleníčka -e ž (í)
manjšalnica od steklenica: steklenička s črnilom / stekleničke za zdravila / kupiti stekleničko parfuma / hraniti dojenčka po steklenički
SSKJ²
stekleník -a m (í)
s steklom ograjen in pokrit prostor za gojenje rastlin; steklenjak: narediti steklenik na vrtu
SSKJ²
steklenína -e ž (í)
stekleni izdelki: prodajati steklenino; porcelan in steklenina / v vežnih oknih se je zatresla steklenina so se zatresle šipe; ima dosti steklenine steklene posode / laboratorijska steklenina
SSKJ²
steklenják -a m (á)
s steklom ograjen in pokrit prostor za gojenje rastlin: postaviti steklenjak; prodajati nageljne iz steklenjaka; gojiti paradižnike v steklenjaku
SSKJ²
steklénka -e ž (ẹ̄)
steklenica: oplesti, zamašiti steklenko: natočiti mošt iz steklenke / steklenka mleka, vina, žganja
♦ agr. steklenke hruške, ki imajo balonasto obliko z dolgim in ozkim delom ob peclju
SSKJ²
steklénost -i ž (ẹ̄)
agr. bolezen rastlin, pri kateri postanejo sadeži, gomolji trdi in prosojni: steklenost jabolk, krompirja
SSKJ²
steklína -e ž (í)
nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev: v okolici se je pojavila steklina; cepiti proti steklini / znaki stekline
♦ vet. gozdna ali silvatična steklina steklina gozdnih živali; mestna ali urbana steklina pri živalih v naseljih
SSKJ²
steklíti -ím nedov. (ī í)
pog. zastekljevati: sosedu je pomagal stekliti okna
SSKJ²
stêklo -a s (é)
trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo
// izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari
// stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana
● ekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco; ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučiti
♦ arhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz. progresivno steklo steklo očal s postopno spreminjajočo se dioptrijo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek; petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporablja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo
SSKJ²
stêklobrusáč -a m (ē-á)
steklobrusilec: dela kot steklobrusač
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
steklobrúsec -sca m (ȗ)
steklobrusilec: zaposliti priučene steklobrusce
SSKJ²
stêklobrusílec -lca [steklobrusiu̯ca in steklobrusilca] m (ē-ȋ)
delavec, ki z brusom obdeluje steklene predmete: izučiti se za steklobrusilca; steklopihalci in steklobrusilci
SSKJ²
stêklocemènt -ênta m (ē-ȅ ē-é)
gradbeni material iz cementa, drobnozrnatega mineralnega agregata, vode, alkalno odpornih steklenih vlaken in dodatkov: ograja, stena iz steklocementa
SSKJ²
stêklokerámičen -čna -o prid. (ē-á)
nanašajoč se na steklokeramiko: čistilo za steklokeramične površine; steklokeramična vratca na kaminu / steklokeramična plošča naprava s steklokeramično površino za kuhanje z električno energijo
SSKJ²
stêklokerámika -e ž (ē-á)
material, ki nastane z naknadno kristalizacijo stekla: površina je iz steklokeramike; obloge iz steklokeramike / kuhalna plošča, štedilnik iz steklokeramike
// naprava s steklokeramično površino za kuhanje z električno energijo; steklokeramična plošča: steklokeramika z zmogljivimi gorilniki; čiščenje ostankov hrane s steklokeramike; čistilo, strgalo za steklokeramiko
SSKJ²
stêklopiháč -a m (ē-á)
delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: izučil se je za steklopihača
SSKJ²
stêklopihálec -lca [steklopihau̯ca tudi steklopihalca] m (ē-ȃ)
delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: steklopihalci in steklobrusilci
SSKJ²
stêklopiháški -a -o prid. (ē-á)
nanašajoč se na steklopihače ali steklopihaštvo: steklopihaški izdelki / steklopihaški poklic; steklopihaška delavnica / naučiti se steklopihaške tehnike
SSKJ²
stêklopiháštvo -a s (ē-ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem steklenih predmetov s pihanjem: priučiti se steklopihaštva; šola za optiko in steklopihaštvo
SSKJ²
steklorézec -zca m (ẹ̑)
delavec, ki razrezuje steklo, steklene plošče: steklobrusilci in steklorezci / steklorezec je prišel vstavit v okno novo šipo steklar
SSKJ²
stêkloslikár -ja m (ē-á)
1. um. kdor se ukvarja s slikanjem na steklo ali s sestavljanjem kosov barvastega stekla v sliko: baročni, srednjeveški stekloslikarji
2. kdor poklicno slika okrasje na steklene izdelke ali izdeluje napisne plošče: zaposliti se v steklarni kot stekloslikar
SSKJ²
stêkloslikárstvo -a s (ē-ȃ)
um. umetnost, ki se ukvarja s slikanjem na steklo ali s sestavljanjem kosov barvastega stekla v sliko: freskantstvo in stekloslikarstvo / razvoj stekloslikarstva v moderni steklarski industriji
SSKJ²
stêklost -i ž (é)
stanje steklega: ubiti psa zaradi steklosti / ekspr. napadel ga je z živalsko steklostjo divjostjo
SSKJ²
steklovína -e ž (í)
1. raztaljena gmota za proizvodnjo steklenih izdelkov: nanašati steklovino na kovinske predmete; izdelovati steklenice iz steklovine; žareča steklovina
2. stekleni izdelki: na belem prtu se je bleščala steklovina; čistiti steklovino
♦ anat. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla
SSKJ²
stekniti gl. stakniti1
SSKJ²
stéla -e ž (ẹ̑)
um. antična nagrobna plošča ali steber iz kamna z napisom ali reliefom na sprednji strani: grške, egipčanske stele / spominska stela
SSKJ²
steláža -e ž (ȃ)
nižje pog. polica1: stelaže v shrambi / stelaža s knjigami
SSKJ²
stelít -a m (ȋ)
metal. zlitina kobalta, kroma in volframa: proizvodnja stelita
SSKJ²
stelíti se -ím se dov., stélil se (ī í)
nav. 3. os., nar. vzhodno roditi, povreči tele; oteliti se: krava se je stelila
SSKJ²
stélja -e ž (ẹ́)
1. kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim: grabiti, napravljati steljo; iti v gozd po steljo; uporabiti slamo za steljo; nastiljati z bukovo, smrekovo steljo; gozdna stelja
2. nar. praprot2: nažeti steljo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
steljáriti -im nedov. (á ȃ)
pripravljati steljo: cel dan je steljaril / preh. steljariti gozd izkoriščati ga za steljo
    steljárjen -a -o:
    pomanjkanje humusa v steljarjenem gozdu
SSKJ²
steljárjenje -a s (á)
glagolnik od steljariti: prepovedati prepogosto steljarjenje; urediti steljarjenje z zakonom
SSKJ²
stéljčnica -e ž (ẹ̑)
nav. mn., bot. rastline, ki nimajo korenin, stebla in listov, Thallophyta: steljčnice in praprotnice
SSKJ²
steljerája -e ž (ȃ)
nar. koroško skupno pripravljanje stelje, navadno s klestenjem smrekovih vej: rad je hodil na steljerajo; steljeraja in gnojvoža
SSKJ²
steljívo -a s (í)
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi: trositi steljivo
SSKJ²
stéljka -e ž (ẹ̑)
bot. ena ali več celic, ki predstavljajo rastlino brez korenin, stebla in listov: zgradba steljke
SSKJ²
stéljnica -e ž (ẹ̑)
steljnik, steljnjak: urediti ob hlevu steljnico
SSKJ²
stéljnik -a m (ẹ̑)
1. prostor, stavba za steljo: pred zimo so napolnili steljnik in drvarnico; prespal je kar v steljniku
2. gozd, v katerem se pridobiva stelja: grabiti listje v steljniku
3. nar. prostor, kjer raste praprot, slaba trava: pasti živino po steljnikih / belokranjski steljniki
SSKJ²
steljnják -a m (á)
prostor, stavba za steljo: nositi steljo iz steljnjaka v hlev
SSKJ²
stelováditi se -im se dov. (á ȃ)
s telovadbo se razgibati: vsako jutro se stelovadi
● s težavo se je stelovadil čez plot se je skobacal
SSKJ²
stemnéti -ím [stəmneti] dov., stemnì in stèmni (ẹ́ í)
knjiž. potemneti: nebo je stemnelo / sonce je stemnelo
SSKJ²
stemnítev -tve [stəmnitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od stemniti se: do stemnitve so prišli v vas
SSKJ²
stemníti se -ím se [stəmniti se] dov., stemnì se in stèmni se; stèmnil se (ī í)
1. postati temen: nebo se stemni / brezoseb. nenadoma se je stemnilo
● ekspr. pred očmi se mu je stemnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi
2. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz se mu stemni, ko ga zagleda; pogledi vseh so se ob tem prizoru stemnili
SSKJ²
sténa -e ž (ẹ́)
1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno; prebiti steno med sobama; pomakniti mizo k steni; obesiti sliko na steno; zabiti žebelj v steno; narediti v steni odprtine za okna; debela stena; lesena, zidana stena; stene so bile vlažne in plesnive; bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje
2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo; s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva
// kar omejuje kaj votlega: stena cevi, žoge / črevesna stena; stena želodca, žile
3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno; planinca sta vstopila v steno; vzpenjati se po steni; krušljiva, previsna stena; vrh, vznožje stene / severna stena Triglava / umetna stena navadno v zaprtem prostoru postavljena plezalna stena iz umetne snovi
4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja
● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni izražal misli, čustev
♦ bot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata; gled. četrta stena namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine
SSKJ²
sténast -a -o prid. (ẹ́)
podoben steni: stenasto pobočje gore
// ekspr. ki ima veliko sten: močno razčlenjeno stenasto gorovje
♦ grad. stenasti nosilec nosilec, ki je glede na dolžino zelo tanek
SSKJ²
sténčas -a m (ẹ̑)
stenski časopis: napisati za stenčas pregled političnih dogodkov / obesiti članek na stenčas
SSKJ²
sténica1 -e ž (ẹ́)
manjšalnica od stena: stenica deli kuhinjo od jedilnega kota / preplezati je moral še stenico pod vrhom hriba
SSKJ²
steníca2 -e ž (í)
1. zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu: stenice pikajo; imeti, uničevati stenice; smrad po stenicah
♦ zool. zelena stenica žuželka, ki sesa sokove na rastlinskih poganjkih in plodovih, Palomena prasina
2. prisluškovalna naprava, skrita navadno v steni: varnostni ukrepi za preprečitev nameščanja stenic / afera s stenicami
3. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta stenica je kradla in goljufala / kot psovka priznaj, stenica, da si to storil
SSKJ²
steníčast -a -o prid. (í)
zastar. steničav: zaprli so jih v steničaste barake
SSKJ²
steníčav -a -o prid. (í)
ki ima veliko stenic: stanoval je v zanemarjeni, steničavi sobi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
steníčjak -a m (ȋ)
bot., v zvezi navadni steničjak peteršilju podobna rastlina z deljenimi, na spodnji strani bleščečimi se listi, Aethusa cynapium:
SSKJ²
steníčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na stenice: steničji pik / ploščato steničje telo
SSKJ²
steník -a m (í)
nar. nizka predelna stena v skednju: metati slamo preko stenika
SSKJ²
sténj -a m (ẹ̑)
trak ali vrvica iz bombaža, ki napojen z gorljivo snovjo počasi gori in oddaja svetlobo: odviti, priviti stenj pri petrolejki; prirezati ožgani stenj; stenj pri sveči
♦ strojn. mazalka s stenjem s trakom, po katerem se cedi mazivo; tekst. stenj malo vit ali svaljkan tanek vlaknen pramen
SSKJ²
sténjast -a -o prid. (ẹ̑)
tekst., navadno v zvezi stenjasta preja debela, malo vita navadno bombažna preja: izdelki iz stenjaste preje
SSKJ²
stenodaktilográf -a m (ȃ)
kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: stenodaktilograf in strojepisec
SSKJ²
stenodaktilografíja -e ž (ȋ)
pisanje s stenografskimi znaki in prepisovanje stenogramov na pisalni stroj: tečaj stenodaktilografije; potrebujejo tajnico z znanjem stenodaktilografije
// nauk o stenografiji in strojepisju: razvoj stenodaktilografije
SSKJ²
stenodaktilográfka -e ž (ȃ)
ženska, ki poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: zaposliti novo stenodaktilografko
SSKJ²
stenodaktilográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stenodaktilografijo: stenodaktilografski tečaj / stenodaktilografsko delo
SSKJ²
stenográf -a m (ȃ)
kdor poklicno stenografira: narekovati stenografu; skupščinski, sodni stenografi; sestanek slovenskih stenografov / strojni stenograf kdor piše na stenografski stroj
♦ adm. debatni stenograf ki piše s hitrostjo do sto besed v minuti; parlamentarni stenograf
SSKJ²
stenografíja -e ž (ȋ)
pisava iz posebnih znakov in okrajšav za hitro zapisovanje, hitropis: pri zapisovanju uporabljati stenografijo / hodi na tečaj stenografije; učbenik stenografije
// nauk o taki pisavi: razvoj stenografije
♦ adm. debatna ali govorna stenografija ki omogoča zapis do sto besed na minuto; parlamentarna stenografija ki omogoča zapis nad sto besed na minuto, parlamentarno pismo; poslovna stenografija ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto, poslovno pismo
SSKJ²
stenográfinja -e ž (ȃ)
stenografka: tekmovanje stenografov in stenografinj
SSKJ²
stenografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
s posebnimi znaki in okrajšavami hitro zapisovati: zna stenografirati; stenografirati govor, predavanje
    stenografíran -a -o:
    stenografirano besedilo
SSKJ²
stenográfka -e ž (ȃ)
ženska, ki poklicno stenografira: zaposlena je kot strojepiska in stenografka; tekmovanje stenografk
SSKJ²
stenográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stenografijo ali stenografe: stenografski časopis; stenografski tečaj / stenografski strokovnjak / spoznati stenografski sistem; stenografski znaki; stenografska okrajšava / stenografski stroj
♦ adm. stenografsko črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje stenografskih znakov
SSKJ²
stenográm -a m (ȃ)
zapis s stenografskimi znaki: napisati, prebrati, prepisati stenogram; zvezek za stenograme; napake v stenogramu
SSKJ²
stenokardíja -e ž (ȋ)
med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: zdraviti stenokardijo
SSKJ²
stenotipíst -a m (ȋ)
kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: stenotipisti in stenotipistke
SSKJ²
stenotipístka -e ž (ȋ)
ženska, ki poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: zaposlila se je kot stenotipistka
SSKJ²
stenóza -e ž (ọ̑)
med. bolezensko zoženje nekaterih cevastih organov: stenoza požiralnika; stenoza pljučne arterije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sténski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na steno: stenska površina / stenski opaž; pritrditi stenske obloge / stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; stenski koledar, zemljevid; stenski obešalnik; stenska svetilka, tehtnica, ura
♦ um. stensko slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s krašenjem sten, stropov
SSKJ²
sténtorski -a -o prid. (ẹ̄)
knjiž., navadno v zvezi z glas zelo močen, grmeč: s stentorskim glasom je klical imena študentov
SSKJ²
stép1 -a m (ẹ̑)
1. ples na jazzovsko glasbo, po izvoru iz Severne Amerike, pri katerem plesalec z udarjanjem s čevlji ob tla ustvarja posebno ritmično spremljavo: plesalec stepa
2. posebej oblikovana stopnička, ki služi kot pripomoček pri aerobiki: z eno nogo je stopila na step, druga pa je ostala v zraku / vadba, vaje na stepu; v prid. rabi: step aerobika
SSKJ²
stèp2 stépa m (ȅ ẹ́)
nar. postopač, potepuh: sin je bil velik step / kot psovka kje si bil tako dolgo, step
SSKJ²
stép3 -í ž, daj., mest. ed. stépi (ẹ̑)
zastar. stepa: prostrana step; ruska step
SSKJ²
stépa -e ž (ẹ́)
obširen travnat svet: potovati po stepi; azijske stepe; živalstvo step
♦ geogr. gozdna stepa območje, kjer se mešata gozd in stepa
SSKJ²
stepálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se stepa: stepalni stroj; stepalna priprava
SSKJ²
stepálnik -a m (ȃ)
gospodinjska priprava za stepanje beljakov, smetane: kupiti stepalnik; stepalnik in mešalnik / električni stepalnik; stepalnik za sneg; prim. iztepalnik
SSKJ²
stepálo -a s (á)
gospodinjska priprava za stepanje beljakov, smetane: stepalo in žvrklja / stepalo za sneg
SSKJ²
stépanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od stepati: stepanje beljakov, smetane / priprava za stepanje snega; prim. iztepanje
SSKJ²
stépati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z udarjanjem odstranjevati s česa: stepati prah z obleke; stepati si sneg s plašča
2. ekspr. mahati, otepati: stepal je okoli sebe in vpil / petelin stepa s perutmi
3. z udarjanjem, mešanjem povzročati, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepati beljake, smetano; stepati testo; stepati s kuhalnico, metlico / stepati sneg; prim. iztepati
SSKJ²
stêpati2 -am nedov. (ȇ)
plesati step: živahno stepati
SSKJ²
stepávati -am nedov. (ȃ)
zastar. stepati1: stepavati smeti z obleke / stepavati beljake; prim. iztepavati
SSKJ²
stépen -pna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na stepo: jahati divje stepne konje; stepna trava / stepni požar; stepni veter
♦ zool. stepni lunj lunj, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrurus
SSKJ²
stêper -ja m (ē)
naprava za aerobno vadbo, ki omogoča posnemanje hoje po stopnicah: vaditi na kolesu in steperju
SSKJ²
stépnik -a m (ẹ̑)
kdor živi v stepi: samoten stepnik
SSKJ²
stépski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na stepo: stepski veter; visoka stepska trava; stepske živali; običaji stepskih ljudstev; stepsko podnebje / značilnosti stepske pokrajine
♦ zool. stepski svizec svizec, ki živi v vzhodnoevropskih stepah, Marmota bobak
SSKJ²
stêpsti stêpem dov., stépel stêpla (é)
1. z udarjanjem odstraniti s česa: stepsti prah z obleke; stepsti si sneg s čevljev
2. z udarjanjem, mešanjem povzročiti, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepsti beljake, smetano; stepsti zmes nad soparo; stepsti testo s kuhalnico / stepsti sneg
3. pretepsti: če nas boš izdal, te bomo stepli
    stêpsti se 
    dati udarce drug drugemu: fantje so se stepli; stepli so se s sosedovimi otroki; hudo, ekspr. pošteno se stepsti; ekspr. stepsti se za prazen nič
    ●     ekspr. za takega delavca bi se vsi stepli bi si zelo prizadevali, da bi ga (pri)dobili; star. veliko ljudi se je steplo skupaj zbralo
    stepèn -êna -o:
    stepena smetana; stepena jajca; stepeno testo; 
prim. iztepsti
SSKJ²
steptáti -ám [tudi stəptati] dov. (á ȃ)
1. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: steptati sneg, zemljo
// s teptanjem narediti, urediti: steptati pot; steptati smučišče
2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: steptati travo / steptati črva / ekspr. v jezi ga je hotel steptati
● ekspr. steptati koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga
    steptán -a -o:
    steptan sneg; hiša iz steptane ilovice; steptano smučišče
SSKJ²
stereo... ali stêreo... prvi del zloženk (ȇ)
nanašajoč se na navidezno prostorsko dojemanje, gledanje: stereofonija, stereofotografija, stereoskop / stereoposnetek in stereo posnetek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stereofoníja -e ž (ȋ)
elektr. snemanje ali predvajanje zvoka, ki omogoča prostorsko dojemanje: uporaba stereofonije
SSKJ²
stereofónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na stereofonijo: stereofonsko predvajanje glasbe / stereofonska glasba / stereofonski gramofon, magnetofon; stereofonski radijski sprejemnik; stereofonski studio, trak; stereofonska plošča
SSKJ²
stêreofotografíja -e ž (ȇ-ȋ)
fot. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem stereoskopskih posnetkov: razvoj stereofotografije
SSKJ²
stêreofotogrametríja -e ž (ȇ-ȋ)
geod. fotografiranje zemeljskega površja s stereoskopskim fotografskim aparatom za izdelovanje zemljevidov: ukvarjati se s stereofotogrametrijo
SSKJ²
stereográfski -a -o prid. (ȃ)
geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata:
SSKJ²
stêreogramofón -a m (ȇ-ọ̑)
stereofonski gramofon: kupiti stereogramofon
SSKJ²
stêreokámera -e ž (ȇ-ȃ)
fot. stereoskopski fotografski aparat: fotografirati s stereokamero
SSKJ²
stêreokemíja -e ž (ȇ-ȋ)
kem. nauk o prostorski razporeditvi atomov v molekuli: temelji stereokemije
SSKJ²
stêreomagnetofón -a m (ȇ-ọ̑)
stereofonski magnetofon: predvajati glasbo s stereomagnetofonom
SSKJ²
stereométričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na stereometrijo: stereometrične metode / stereometrična konstrukcija, ponazoritev
SSKJ²
stereometríja -e ž (ȋ)
geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija: ukvarjati se s stereometrijo
SSKJ²
stêreoplôšča in stêreo plôšča -e ž (ȇ-ó)
stereofonska plošča: kupuje samo stereoplošče
SSKJ²
stêreoposnétek in stêreo posnétek -tka m (ȇ-ẹ̑)
fot. stereoskopski posnetek: stereoposnetek luninega površja
SSKJ²
stereoskóp tudi stereoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
fot. optična priprava za gledanje stereoskopskih slik: gledati skozi stereoskop
SSKJ²
stereoskópski -a -o prid. (ọ̑)
fot. ki daje, ustvarja prostorski videz stvari: stereoskopski posnetki / stereoskopski fotografski aparat fotografski aparat z dvema vzporednima lečama v taki razdalji, kot je med očmi
SSKJ²
stêreosprejèm in stêreo sprejèm -éma m (ȇ-ȅ ȇ-ẹ́)
stereofonski sprejem: stereosprejem koncerta
SSKJ²
stêreostúdio -a m (ȇ-ú)
stereofonski studio: oddajo so snemali v stereostudiu
SSKJ²
stereotíp -a m (ȋ)
knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: to so z izkušnjami pridobljeni stereotipi; njegovo življenje je polno stereotipov / pisateljevi junaki v tem romanu so stereotipi neoriginalne, ponavljajoče se osebe; razprava o stereotipih v novinarskem jeziku v določenih okoliščinah ponavljajočih se izrazih, frazah / govoriti v stereotipih
♦ tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena, odlitek
SSKJ²
stereotípen -pna -o prid. (ȋ)
knjiž. ustaljen ali pogosto se ponavljajoč zlasti glede na obliko, okoliščine: stereotipen izbor pesmi; stereotipna ilustracija; stereotipne predstave o življenju; stereotipno poročilo / stereotipni izrazi
♦ tisk. tiskati s stereotipnih plošč stereotipov
SSKJ²
stereotipêr -ja m (ȇ)
tisk. delavec, ki izdeluje stereotipe: zaposliti stereotiperja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stereotipíja -e ž (ȋ)
1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji
// tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig
2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija
3. psih. nesmotrno, togo ponavljajoče se vedenje ali doživljanje:
SSKJ²
stereotipírati -am nedov. in dov. (ȋ)
tisk. izdelovati stereotipe:
SSKJ²
stereotipizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od stereotipizirati: stereotipiziranje navad; motilo ga je igralčevo stereotipiziranje vlog
SSKJ²
stereotipizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati kaj stereotipno: stereotipiziral je svoj način slikanja; stereotipizirati navade
    stereotipizíran -a -o:
    stereotipizirani izrazi
SSKJ²
stereotípnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost stereotipnega: stereotipnost izražanja, pisanja; njegovo ocenjevanje je bilo brez stereotipnosti
SSKJ²
stêreozvók -a m (ȇ-ọ̑)
dvo- ali večkanalno posnet ali predvajan zvok, ki ustvarja prostorski občutek: naprava omogoča brezžični prenos kakovostnega stereozvoka; zvočniki za stereozvok / album v stereozvoku
SSKJ²
sterí -í ž mn. (ȋ ī)
nar. prekmursko seneni drobir: kadila sta v papir zavite steri; kopel, obkladki iz steri
SSKJ²
sterílen -lna -o prid. (ȋ)
1. med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: razdeljevati narkomanom sterilne igle; operirati s sterilnimi instrumenti; sterilna gaza, obleka, posoda; tekočina v steklenici je sterilna
2. med., vet. ki ni sposoben (o)ploditve; neploden, jalov: sterilen moški; mladiči iz obsevanih ptičjih jajc so bili sterilni
● knjiž. sterilen zakon brez otrok
3. ekspr. pust2, neprivlačen: iz prijetne podeželske gostilne napraviti sterilen in hladen lokal; stopati po praznih in sterilnih ulicah; sterilne podobe na televizijskih ekranih
4. knjiž. ki ne da (pričakovanega) uspeha, rezultata: nesmiselna sterilna samokritičnost / njegov zadnji roman je popolnoma sterilen
♦ agr. sterilna zemlja zemlja brez živih in mrtvih organizmov; arheol. sterilna plast zemlje plast zemlje brez arheoloških ostankov
SSKJ²
sterilizácija -e ž (á)
glagolnik od sterilizirati: sterilizacija oblačil, gumijastih rokavic / sterilizacija živil; naprava za sterilizacijo vode / omejevati naraščanje prebivalstva s sterilizacijo; prisilna sterilizacija
SSKJ²
sterilizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sterilizacijo: sterilizacijski postopek / sterilizacijski aparat
SSKJ²
sterilizátor -ja m (ȃ)
med. priprava za steriliziranje: dati kirurške instrumente, obveze v sterilizator / sterilizator na vroč zrak; sterilizator za mleko
SSKJ²
sterilizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sterilizirati: steriliziranje kirurških instrumentov / steriliziranje mleka, sokov / lonec za steriliziranje / steriliziranje mačk; steriliziranje iz zdravstvenih razlogov
SSKJ²
sterilizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. med. s segrevanjem nad 100 °C, prekuhavanjem uničevati kužne klice: sterilizirati kirurške instrumente; sterilizirati obleko, obveze
2. agr. s segrevanjem nad 100 °C uničevati bakterije, klice v živilu: sterilizirati mleko; sterilizirati zelenjavo za konzerviranje; sterilizirati pri 100 °C; sterilizirati in pasterizirati
3. med., vet. delati koga neplodnega, jalovega, jaloviti: sterilizirati samce; sterilizirati iz zdravstvenih razlogov; pren. prevelika mehanizacija življenja sterilizira človekovo ustvarjalnost
    sterilizíran -a -o:
    sterilizirana gaza; sterilizirano mleko
SSKJ²
sterílnost -i ž (ȋ)
stanje sterilnega: med. kontrolirati sterilnost posod; sterilnost instrumentov; med., vet. zdraviti sterilnost; trajna sterilnost; sterilnost krav; pren. idejna in kulturna sterilnost dobe
SSKJ²
Stêrnbergov -a -o prid. (é)
bot., v zvezi Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii:
SSKJ²
steroíd -a m (ȋ) kem.
organska spojina z značilnimi štirimi ogljikovimi obroči ali snov z biološko aktivnostjo te spojine: nekateri športniki kljub prepovedi uživajo steroide; prepovedani steroid; jemanje, zloraba steroidov
SSKJ²
steroíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na steroide: steroidni hormoni; steroidno mazilo, pršilo, zdravilo
SSKJ²
steról -a m (ọ̑)
kem. življenjsko pomembna ciklična organska spojina v živalskih in rastlinskih organizmih: ergosterol in drugi steroli
SSKJ²
sterorizírati -am dov. (ȋ)
knjiž. ustrahovati: hoče jih sterorizirati; sterorizirati prebivalstvo
SSKJ²
stesáti stéšem tudi iztesáti -téšem dov., stêši stešíte tudi iztêši iztešíte; stêsal tudi iztêsal (á ẹ́)
s tesanjem narediti, izoblikovati: stesati ostrešje; stesati iz macesnovega lesa; stesati si čoln, posteljo
    stesán tudi iztesán -a -o:
    lepo stesani in izrezljani stebri; grobo stesana zibelka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stesníti -ím dov., stésnil (ī í)
narediti kaj (bolj) tesno: podloga čevlje stesni / stesniti rov zožiti; dolina se na tem mestu stesni
// narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo prostor stesni
● knjiž. stesnilo jo je pri duši začutila je nedoločen strah; knjiž. srce se mu je stesnilo ob teh besedah začutil je žalost, duševno bolečino
SSKJ²
stesnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj (bolj) tesno: debela podloga stesnjuje oblačilo / stesnjevati prehode ožiti; dolina se proti severu stesnjuje
SSKJ²
stéti se stmèm se tudi stámem se dov. (ẹ́ ȅ, á)
star. strditi se: mast se stme / kri se stme
    stét -a -o:
    steta kri
SSKJ²
stétje -a s (ẹ̑)
star. strditev: stetje masti / stetje krvi
SSKJ²
stetoskóp tudi stetoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
med. priprava za preiskovanje organov s poslušanjem, (zdravniška) slušalka: pritisniti stetoskop na prsi; osluškovati pljuča, srce s stetoskopom; zdravnik s stetoskopom okoli vratu
SSKJ²
stévard -a m (ẹ̑)
delavec, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: hotel je postati stevard; tečaj za stevarde in stevardese
SSKJ²
stevardésa -e ž (ẹ̑)
delavka, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: stevardesa je potnike odpeljala k letalu; tečaj za stevardese / zemeljska stevardesa delavka na letališču, ki izdaja ali preverja letalske vozovnice, skrbi za namestitev, oskrbo in udobje potnikov pred poletom in po pristanku letala
SSKJ²
steward -a [stjúard-] m (ȗ)
stevard: steward na letalu
SSKJ²
stewardesa -e [stjuardésa] ž (ẹ̑)
stevardesa: potniki in stewardese
SSKJ²
stezà -è in stèza -e [stəza] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ə̀)
1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna, poljska steza; ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo
2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; jahalna steza; trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vaje
♦ alp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m
SSKJ²
stézati -am nedov. (ẹ̄)
knjiž. stiskati1: jok ji steza grlo; brezoseb. v vratu ga steza; prim. iztezati
SSKJ²
stèzen -zna -o [stəzən] prid. (ə̏)
nanašajoč se na stezo: stezni ovinki / stezne dirke
SSKJ²
stezíca -e [stəzica] ž (í)
manjšalnica od steza: po parku so bile speljane poti in stezice; sprehajal se je po stezici ob jezeru; ozka, strma stezica; z belim peskom posute stezice
SSKJ²
stéznik -a m (ẹ̑)
tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo: nositi steznik; zapeti, zavezati steznik / elastični steznik; pren., ekspr. dušil ga je steznik družbenih norm
♦ bot. zdravilna rastlina z rumenimi cveti; srčna moč
SSKJ²
stezoslédec -dca [stəzosledəc] m (ẹ̑)
kdor zna z opazovanjem najti pot, stezo: pod vodstvom izkušenega stezosledca priti skozi zaraščen gozd
SSKJ²
stezoslédski -a -o [stəzosletski] (ẹ̑)
pridevnik od stezosledec: stezosledske sposobnosti
SSKJ²
stežáj -a m (ȃ)
star., v prislovni rabi izraža razdaljo, ki se doseže z iztegom: sedel je dober stežaj od njega / vrgel je kamen za stežaj od okna; prim. nastežaj
SSKJ²
stežájen -jna -o prid. (ȃ)
nar., v zvezi stežajna vrata (velika) vhodna vrata: dvorišče so zapirala stežajna vrata
SSKJ²
stežíti -ím dov., tudi stéži; stéžil (ī í)
zastar. otežiti: slabo vreme jim je stežilo delo / stežiti komu življenje
    stežíti se 
    začutiti žalost, duševno bolečino: stežilo se mu je (pri srcu), ko je odhajal
SSKJ²
stéžka in stêžka člen. (ẹ̑; ȇ)
1. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežka je šel navkreber; stežka vleči voziček / stežka je odpravila prehlad; stežka se je privadil na novo okolje / stežka je prepoznal svojo sošolko komaj
2. izraža nepripravljenost koga za kako dejanje; nerad: stežka je odšel od doma; stežka priznava, da je v nevarnosti
3. izraža močen udarec, sunek ob podlago: ranjenec je stežka padel na tla; stežka se je sesedel na stol
● ekspr. vsi ti dogodki so stežka legli nanj povzročili pri njem slabo duševno ali telesno počutje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stéžkoma in stêžkoma člen. (ẹ̑; ȇ) star.
1. izraža močen udarec, sunek ob podlago; stežka: starec se je stežkoma usedel v naslanjač
2. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežkoma so si rešili življenje
SSKJ²
stick gl. stik2
SSKJ²
stíčen -čna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na stik: stični rob; stična ploskev, ravnina; stično mesto / stično ozemlje raznih narodov
♦ geom. stična točka; obrt. stični vbod vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom
2. v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: v pogajanjih so iskali, našli stične točke; stične točke ruske in ameriške politike / stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti; stične točke med sociologijo in filozofijo skupna področja
SSKJ²
stičíšče -a s (í)
1. kraj, prostor, kjer se kaj stika: stičišče ploskev / mesto stoji na stičišču pomembnih prometnih poti / tu je stičišče različnih kultur, narodov
2. stična točka: najti stičišča med slikarjem in glasbenikom / stičišča med filozofijo in sociologijo
SSKJ²
stíčnica -e ž (ȋ)
1. stična črta: pod drobnogledom opaziti stičnice med celicami
2. stična točka: v njunem delu je precej stičnic
SSKJ²
stíčnost -i ž (ȋ)
1. dejstvo, da se kaj stika: stičnost ploskev
2. psih. dejstvo, da kaj nastopa skupaj, blizu v prostoru ali času: združevanje predstav po časovni, prostorski stičnosti
SSKJ²
stíden -dna -o prid. (ī)
zastar. sramežljiv: plaha in stidna je stala pred ljudmi
SSKJ²
stíditi se -im se nedov. (í ȋ)
zastar. sramovati se: stidila se je povedati resnico; stiditi se pred kom
SSKJ²
stígma -e ž (ȋ)
1. družbena zaznamovanost zaradi drugačnosti, navadno neupravičena: živeti s stigmo duševnega bolnika; socialne stigme nedružabnih otrok; stigma uživalca drog; zmanjševanje stigme
2. med., psiht. krvav madež, lisa na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: dobiti, imeti stigme
3. pri starih Grkih in Rimljanih znamenje, narejeno pobeglim sužnjem in hudodelcem: vžgati stigmo na čelo
♦ biol. stigma organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev, (rdeča) očesna pega; med. stigma viden znak bolezni; rel. stigme Kristusovim ranam podobna znamenja na določenih delih telesa; zool. stigma dihalnica
SSKJ²
stigmatizácija -e ž (á)
1. opredeljevanje koga kot družbeno manj sprejemljivega zaradi njegove drugačnosti, navadno neupravičeno: stigmatizacija bolnikov, okuženih z virusom HIV; stigmatizacija revnih otrok; premagovanje posledic stigmatizacije; strah pred stigmatizacijo; stigmatizacija in diskriminacija / stigmatizacija homoseksualnosti
2. med., psiht. pojavitev krvavih madežev, lis na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: študija o stigmatizaciji
♦ rel. pojavitev Kristusovim ranam podobnih znamenj na določenih delih telesa
SSKJ²
stigmatizíranec -nca m (ȋ)
1. kdor je stigmatiziran: položaj marginalcev in stigmatizirancev
2. rel. človek, ki ima Kristusovim ranam podobna znamenja na določenih delih telesa: spovedati se je hotel pri slavnem stigmatizirancu patru Piju / vodiška Johanca se je pretvarjala, da je stigmatiziranec
SSKJ²
stigmatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. opredeliti koga kot družbeno manj sprejemljivega zaradi njegove drugačnosti, navadno neupravičeno: stigmatizirati bolnike, invalide; stigmatizirati otroke iz istospolnih družin / s tako prognozo so mladostnika stigmatizirali pred družbo
2. pri starih Grkih in Rimljanih zaznamovati pobegle sužnje in hudodelce: stigmatizirati z vžigom znamenja na čelo
    stigmatizíran -a -o:
    stigmatiziran je bil kot pijanec
SSKJ²
stíh -a m (ȋ)
1. lit. verz: kitica je iz dveh ali več stihov; povedati nekaj stihov pesmi / svobodni stih
2. mn., knjiž. pesem: brati Prešernove stihe; pisati stihe / ima rajši stihe kot prozo
SSKJ²
stíha prisl. (ȋ)
knjiž. tiho, po tiho: nihče ne poje, vsi le stiha brundajo; govoriti stiha / oče se stiha veseli sinovega obiska na tihem
SSKJ²
stihíja -e ž (ȋ)
1. nenačrtno, nekontrolirano dogajanje: prepustiti gospodarstvo stihiji; hiter razvoj je vnesel v družbo stihijo; tržna stihija
2. nav. ekspr. neobvladljiv, uničevalen pojav v naravi: nemoč človeka pred naravno stihijo; vodna stihija / z letali krotiti ognjeno stihijo požar; neukrotljiva stihija reke uničevalno delovanje
SSKJ²
stihíjen -jna -o prid.(ȋ)
stihijski: stihijna pot razvoja; stihijno delovanje
    stihíjno prisl.:
    delati stihijno
SSKJ²
stihíjnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost stihijskega: stihijnost delovanja; stihijnost pri odpiranju novih delovnih mest / stihijnost narave neobvladljivost pojavov v naravi
SSKJ²
stihíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na stihijo: stihijski razvoj mest; zajeziti stihijsko gradnjo; stihijska gospodarska politika
    stihíjsko prisl.:
    stihijsko delati; cene so se stihijsko povečevale
SSKJ²
stihomitíja -e ž (ȋ)
lit. dramski dvogovor, v katerem igralci izmenično govorijo po en verz: ritem igranja je prišel do veljave zlasti v stihomitijah
SSKJ²
stihoslôvje -a s (ȏ)
knjiž. metrika: romanski značaj stihoslovja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stihotápiti -im dov. (á ȃ)
pretihotapiti: stihotapiti orožje / stihotapiti blago čez mejo / stihotapiti se skozi skrivna vrata v hišo
SSKJ²
stihotvórec -rca m (ọ̑)
lit. verzifikator: bil je spreten stihotvorec
SSKJ²
stihotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
lit. ki (lahko) tvori verz: stihotvorni ritem
SSKJ²
stík1 -a m (ȋ)
1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom
2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo; prekriti stike z letvami; zaliti, zamazati, zatesniti stike; zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami
3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik; dober, slab stik / električni stik
// v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih je prišlo do kratkega stika
4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami; državi sta pretrgali, vzpostavili stike; gospodarski, kulturni, politični stiki; odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pisnih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju
// odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci
// v zvezah: stiki z javnostmi in stiki z javnostjo načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi: občinska služba za stike z javnostmi; vodja stikov z javnostmi
5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
● imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo
SSKJ²
stík2 in stick -a [stík] m (ȋ)
kozmetično sredstvo v obliki valjastega predmeta, navadno shranjeno v toku iz plastične mase: stik za ustnice; deodorant v stiku
SSKJ²
stikáč tudi iztikáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) stika, išče: fant je porednež in stikač
SSKJ²
stikálec -lca [stikau̯ca in stikalca] m (ȃ)
delavec v stikalni postaji:
SSKJ²
stikálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stik ali stikanje: stikalna mesta med tračnicami / stikalni aparat, gumb; stikalna naprava, ročica
♦ elektr. stikalna omara omara s stikalnimi aparati; stikalna plošča plošča, na kateri so elementi za vklapljanje, izklapljanje, preklapljanje električnih tokokrogov; stikalna postaja postaja s stikalnimi aparati, v katero vodi več vodov za povezavo omrežij; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov
SSKJ²
stikalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se kaj stika: stikališče grebenov; stikališče ploskev; mesto je nastalo na stikališču pomembnih prometnih poti / tu je stikališče kultur, ljudstev
SSKJ²
stikálnik -a m (ȃ)
teh. naprava za vzpostavljanje večjega števila zvez: delovanje stikalnika / koordinatni stikalnik električna naprava za vzpostavljanje zvez med priključki, ki so razporejeni v med seboj pravokotnih vrstah
SSKJ²
stikálo -a s (á)
priprava za vključevanje ali izključevanje električnega toka: obrniti, zasukati stikalo; pritisniti na stikalo; stikalo namizne svetilke / električno stikalo
♦ elektr. časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; enopolno stikalo; kolebno stikalo pri katerem je hitrost vklapljanja ali izklapljanja odvisna od hitrosti premikanja ročice; odcepno stikalo
SSKJ²
stíkanje1 -a s (ȋ)
glagolnik od stikati, dajati skupaj: ročno stikanje deščic / stikanje lopatice s ključnico
SSKJ²
stíkanje2 tudi iztíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od stikati, iskati: stikanje po predalih; stikanje za ptičjimi gnezdi; stikanje za ubežniki / stikanje za človeškimi napakami
SSKJ²
stíkati1 -am nedov. (ȋ)
delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stikati lesene dele; stikati dva konca / gubal je čelo in stikal obrvi
● ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali
    stíkati se 
    1. biti prostorsko v neposrednem stiku: prečne črte na tkanini se v šivih stikajo; hiše v mestu se stikajo; tu se stikajo meje treh držav; nebo in gore se navidezno stikajo / na tem območju se stikajo različne kulture; ti dogodki se časovno stikajo si časovno sledijo
    ♦     anat. lopatica se stika s ključnico
    2. zastar. shajati se, družiti se: stikati se z voditelji; ni se smela stikati z vaškimi otroki
    ●     ekspr. v glavnih stvareh se stikata strinjata; ujemata, skladata
    3. lit. rimati se: te besede se ne stikajo
    stikajóč -a -e:
    pravokotno se stikajoči deli
SSKJ²
stíkati2 -am tudi iztíkati -am nedov. (ȋ) nav. ekspr.
1. s pregledovanjem si prizadevati priti do česa, navadno skrivoma: otroci radi stikajo (po podstrešju); stikati po kovčku, omari; stikal je po predalih, da bi našel denar; kaj stikaš v sobi / po vsej hiši so stikali za njim ga iskali
2. prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: stikati za delom, službo, stanovanjem / ptice stikajo za hrano / stikati po arhivu za listinami prizadevati si jih odkriti; stikati za tiskovnimi napakami; stikati za skrivnostmi
3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je: policisti stikajo po vasi za ukradenimi stvarmi; pogosto stikajo okoli njegove hiše
● ekspr. stika po njegovi preteklosti skuša odkriti v njej zlasti kaj negativnega; ekspr. žena kar naprej stika za njim skuša ugotoviti, kje je, kaj dela
    stikáje tudi iztikáje:
    stikaje po podstrešju, je našel marsikaj zanimivega
    stikajóč tudi iztikajóč -a -e:
    stikajoči otroci
SSKJ²
stikávt tudi iztikávt -a m (ȃ)
slabš. kdor (rad) stika, išče: ta človek je pravi stikavt
SSKJ²
stikljív tudi iztikljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. ki (rad) stika, išče: stikljiv otrok / stikljiv pes
SSKJ²
stíkoma prisl. (ȋ)
knjiž. tako tesno, da se stika: stikoma položiti deske
SSKJ²
stikováti1 -újem nedov. (á ȗ)
zastar. stikati, dajati skupaj: stikovati deske / ljudje nejevoljno stikujejo glave
SSKJ²
stikováti2 -újem tudi iztikováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. stikati2, iskati: stikovati po predalih / stikovati za hrano
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stíl -a m (ȋ)
1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: analizirati, opisati stil avtorja, dobe; oblikovati nov stil; umetnostni stili in smeri; stili v glasbi / Cankarjev, Jakopičev stil / ima jedrnat, slikovit stil se jedrnato, slikovito izraža
♦ jezikosl. stil tipični izbor jezikovnih prvin v besedilu; časopisni stil časopisna zvrst jezika; lit. baladni stil; um. baročni stil; bidermajerski stil
2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, knjiž. brusiti stil; imeti slab stil; napake v stilu
3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti poseben delovni stil; prikazati nov režijski in igralski stil / stil oblačenja / publ. nadaljevati zdravljenje v enakem stilu na enak način / življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja
4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in stil smučarskih skokov / konj je skakal v lepem stilu
// šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline; slog: stili v plavanju, rokoborbi
● ekspr. ta pa ima stil se lepo oblači in uglajeno vede; iron. no, to pa res ni bilo v tvojem stilu ni bilo običajno, ni bilo primerno zate; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan
SSKJ²
stilém -a m (ẹ̑)
jezikosl. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: uporabljati stileme; za Cankarjevo prozo značilni stilemi
● publ. režijski stilem režijska značilnost
SSKJ²
stílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stil: stilna analiza romana / splošna stilna usmeritev v našem povojnem kiparstvu; evropska stilna gibanja / stilne napake / stilni koncert koncert del z enakimi stilnimi značilnostmi; stilno pohištvo pohištvo, prilagojeno oblikovnim posebnostim določene dobe
♦ jezikosl. stilno-plastni kvalifikatorji; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi
    stílno prisl.:
    slovnično in stilno izboljševati besedilo; stilno opremiti stanovanje; stilno čista uprizoritev
    ♦     jezikosl. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih
SSKJ²
stilét -a m (ẹ̑)
nekdaj bodalo s kratkim, ozkim trikotnim rezilom: hitro je izvlekel stilet
SSKJ²
stilíst -a m (ȋ)
1. kdor v svojih literarnih delih dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva jezikovnega izražanja: dober stilist; Cankar je velik stilist; kot stilist se je veliko naučil pri klasikih
// nav. ekspr. kdor dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva sploh: v svojem glasbenem ustvarjanju je bil dovršen stilist
2. kdor se poklicno ukvarja s celostno podobo posameznika, zlasti glede oblačenja, pričeske, dodatkov: ima svojega osebnega stilista; posvetovati se s stilistom; vrhunski stilist; frizerji in stilisti / modni stilist
SSKJ²
stilístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na stil ali stilistiko: stilistična sredstva / stilistična analiza dela / odpravljati, ugotavljati stilistične napake / stilistična podoba, preobrazba
    stilístično prisl.:
    stilistično okoren jezik
SSKJ²
stilístika -e ž (í)
1. lit. veda o značilnostih in primernosti izraznih in oblikovnih sredstev literarnega jezikovnega izražanja: ukvarjati se s stilistiko; poetika in stilistika
2. jezikosl. veda o stilnih značilnostih besedil: vaje iz stilistike / praktična stilistika veda o čim bolj ustrezajočih in priporočljivih zlasti jezikovnih značilnostih navadno neumetnostnih besedil
SSKJ²
stilístka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki v svojih literarnih delih dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva jezikovnega izražanja: dobra stilistka
2. ženska, ki se poklicno ukvarja s celostno podobo posameznika, zlasti glede oblačenja, pričeske, dodatkov: posvetovati se s stilistko; modna stilistka; osebna stilistka; priznana stilistka; asistentka stilistke
SSKJ²
stilít -a m (ȋ)
asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra:
SSKJ²
stilizácija -e ž (á)
glagolnik od stilizirati: odmik od naturalizma k abstraktni stilizaciji; stilizacija cvetov za ornamente / nejasna stilizacija besedila
♦ pravn. stilizacija zakonskega besedila
SSKJ²
stilízem -zma m (ī)
jezikosl. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: baročni stilizmi; Pregljevi stilizmi; ugotoviti funkcijo stilizmov
SSKJ²
stilizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od stilizirati: stiliziranje cvetov pri upodabljanju / stiliziranje povesti za film
SSKJ²
stilizíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost stiliziranega: stiliziranost figur na sliki
SSKJ²
stilizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. oblikovati, upodabljati kaj z značilnimi in poenostavljenimi črtami, lastnostmi: otroci pri risanju nehote stilizirajo; stilizirati ptiče, rastline
// delati, da ima kaj le glavne značilnosti: stilizirati kostume; stilizirati prizorišče dogajanja / stilizirati realnost
2. stilno oblikovati, preoblikovati besedilo: članek je treba še stilizirati; premišljeno stilizira svoje stavke
    stilizíran -a -o:
    stilizirani plesni gibi; okras iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov; zakon ni dobro stiliziran; stilizirana igra
SSKJ²
stílnokrítičen -čna -o prid. (ȋ-í)
nanašajoč se na kritiko stila: stilnokritična primerjalna metoda / stilnokritični raziskovalec
SSKJ²
stílnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost stilnega: stilnost pohištva / knjiž. slovenska opera je bila takrat že usmerjena v moderno stilnost v moderni stil
SSKJ²
stilotvóren -rna -o prid. (ọ̄) jezikosl.
ki tvori, ustvarja jezikovni stil: stilotvorni dejavniki časopisnega poročevalstva; vloga stilotvornih sredstev v umetnostnem jeziku / stilotvorna analiza besedila
SSKJ²
stílski -a -o prid.(ȋ)
stilen: stilske posebnosti umetniškega dela / stilske napake / novi lokal ima stilsko opremo
    stílsko prisl.:
    besedilo je stilsko dognano
SSKJ²
stímul in stímulus -a m (ȋ) knjiž.
1. spodbuda, pobuda: sodelovanje ljudi je spodbujeno z ekonomskimi in socialnimi stimuli; stimuli za razvoj znanosti
2. dražljaj: avdiovizualni stimuli; dogajanje med stimulom in reakcijo
SSKJ²
stimulácija -e ž (á)
glagolnik od stimulirati: ekonomska stimulacija; stimulacija proizvodnje surovin; poudarjati pomen stimulacije za razvoj kmetijstva / finančna stimulacija / stimulacija srca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stimulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stimulacijo: stimulacijski dodatek / stimulacijska sredstva
SSKJ²
stímulans -a m (ȋ)
1. knjiž. spodbuda, pobuda: pohvala je bila zanj močen stimulans; materialni, moralni stimulans
2. med. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma, spodbudilo: dati bolniku stimulans / stimulans za srce
SSKJ²
stimulánt -a m (ā) knjiž.
1. spodbuda, pobuda: ostra kritika zanj ni bila najboljši stimulant
// spodbujevalec, pobudnik: ocenjevalec in stimulant otroške knjige
2. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans: uživati stimulante; kontrola mamil in stimulantov
SSKJ²
stimulatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki stimulira, spodbuden: stimulativen način nagrajevanja; stimulativni ukrepi; take cene niso stimulativne
♦ med. stimulativno sredstvo sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans
    stimulatívno prisl.:
    kritika v vseh primerih ne deluje stimulativno; stimulativno vplivati na kvaliteto dela
SSKJ²
stimulatívnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost stimulativnega: prispevati k stimulativnosti izvoza
SSKJ²
stimulátor -ja m (ȃ)
knjiž. spodbujevalec, pobudnik: stimulator za znanstvenoraziskovalno delo / kritičen pogovor je bil močen stimulator za uprizarjanje kvalitetnih odrskih del močna spodbuda
♦ med. stimulator za srce spodbujevalnik za srce
SSKJ²
stimulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od stimulirati: stimuliranje proizvajalcev; stimuliranje športnikov / materialno stimuliranje
SSKJ²
stimulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven; spodbujati: starejši otrok s svojim zgledom lahko stimulira mlajšega; primerno stimulirati učence / pričakovani ukrep je stimuliral izvoznike
2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: stimulirati kmetijsko proizvodnjo / stimulirati kvaliteto; stimulirati porabo cementa
3. med. delati, da organ, organizem poveča svojo dejavnost: stimulirati srce, centralno živčevje / stimulirati pacienta
    stimulíran -a -o:
    stimuliran otrok; stimulirana produktivnost
    ●     publ. delavci so premalo stimulirani nagrajeni
SSKJ²
stínger -ja m (ī)
bodičast trak za prisilno ustavljanje motornih vozil: uporaba stingerja; zaseda s stingerjem / policisti so voznika ustavili s stingerjem
SSKJ²
stípkati -am dov. (ȋ)
napisati na računalnik, pisalni stroj: stipkati pismo; vse je sproti stipkal
    stípkan -a -o:
    stipkan seznam
SSKJ²
stipulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. določiti s pogodbo: stipulirati dogovor
SSKJ²
stirén -a m (ẹ̑)
kem. brezbarvna tekočina z močnim vonjem, ki se uporablja za pridobivanje polistirena: polimerizacija stirena
SSKJ²
stiropór -a m (ọ̑)
lahka penasta umetna snov za zvočno, toplotno izolacijo: izdelovati stiropor; lahka je bila kot stiropor / pog. hišo so obložili s stiroporom s ploščami iz stiropora
SSKJ²
stís -a m (ȋ)
stisk: močen stis
♦ adm. v stenografiji skupina dveh soglasnikov brez vmesnega samoglasnika
SSKJ²
stísk -a m (ȋ)
glagolnik od stisniti: stisk njegovih prstov je popustil; poslovila sta se z močnim stiskom rok; meriti moč stiska roke / poškodbe zaradi vrezov, stiskov in vbodov
SSKJ²
stíska -e ž (ȋ)
1. neugodno, težko rešljivo stanje navadno zaradi pomanjkanja materialnih dobrin: stiska je velika, ne morejo ga več šolati; posojilo ju je začasno rešilo stiske; živeti v stiski; spraviti koga v stisko / materialna stiska; socialna stiska
// neugodno, težko rešljivo stanje sploh: gledališče je zašlo v hudo stisko; stiska brezposelnosti; stiska posameznika in družbe v novih gospodarskih razmerah
2. duševno stanje neugodja, nemoči: zaradi preobčutljivosti doživlja stiske; njen pogled izraža skrajno stisko; biti v stiski zaradi zahteve po odločitvi / duševna, notranja stiska
3. navadno s prilastkom veliko pomanjkanje česa: zaradi časovne stiske si marsičesa niso mogli ogledati; zaradi suše je prišlo do energetske stiske; stanovanjska stiska; stiska za prenočišča; stiska s prostori
● nar. stiska v prostoru je bila zmeraj večja gneča; ekspr. stiska v prsih neprijeten občutek, bolečina
SSKJ²
stiskáč -a m (á)
1. slabš. pretirano varčen, skop človek; skopuh: biti velik stiskač; imajo ga za stiskača; bogat stiskač
2. gumbu podobna priprava za zapenjanje oblačila, sestavljena iz dveh delov: prišiti stiskač; zapenjati bluzo s stiskači
SSKJ²
stiskálec -lca [stiskau̯ca] m (ȃ)
delavec, ki s stiskanjem kaj oblikuje, izdeluje: zaposliti se kot stiskalec; stiskalec gumbov / stiskalec sena
SSKJ²
stiskálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stiskanje: stiskalni stroj; stiskalna naprava; stiskalno orodje / stiskalni prostor v zidanici
SSKJ²
stiskálka -e [tudi stiskau̯ka] ž (ȃ)
tlačilka: napolniti stiskalko z mazivom / ročna stiskalka; zračna stiskalka; stiskalka za olje
♦ anat. krožna mišica, ki zapira odprtino; zapiralka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stiskálnica -e ž (ȃ)
1. stroj ali naprava za stiskanje: pripraviti stiskalnico in sode za stiskanje / stiskalnica za grozdje, sadje; stiskalnica za olje / obdelovati kovino v stiskalnici / ročna stiskalnica
♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju; stiskalnica na sleme; stiskalnica z vretenom; obrt. ekscentrska stiskalnica katere bistveni sestavni del so ekscentri; strojn. frikcijska stiskalnica z vretenom, na katerega se navor prenaša s trenjem; hidravlična stiskalnica; teh. mehanična stiskalnica; pnevmatična stiskalnica
2. prostor, oddelek, v katerem se kaj stiska: nositi grozdje v stiskalnico / delavec v stiskalnici
SSKJ²
stiskálničar -ja m (ȃ)
delavec pri stiskalnici: objavili so razpis za brusilca, vrtalca in stiskalničarja
SSKJ²
stiskálnik -a m (ȃ)
stiskalnica: stiskati grozdje, sadje v stiskalniku
SSKJ²
stiskálo -a s (á)
priprava za stiskanje: stiskalo za česen, limono
♦ agr. drog, ki prenaša pritisk slemena stiskalnice na drozgo v košu
SSKJ²
stískanec -nca m (í)
1. v določeno obliko stisnjen gorljiv material: ogrevanje z lesnimi stiskanci
2. izdelek iz umetne snovi, oblikovan s stiskanjem v kalupu: izdelovanje reliefnih stiskancev; stiskanci za motorna vozila
SSKJ²
stískanje -a s (í)
glagolnik od stiskati1: s stiskanjem grla oteževati dihanje; stiskanje rok pri pozdravljanju / krčevito stiskanje pesti / stiskanje grozdja v stiskalnici / stiskanje vina / s stiskanjem spremeniti obliko čemu; strojno stiskanje / stiskanje datotek / stiskanje plinov / pri srcu čuti čudno stiskanje / kljub stiskanju je umrl kot berač
SSKJ²
stiskáški -a -o prid. (á)
slabš. pretirano varčen, skop: stiskaški kmetje; stiskaški sebičnež
    stiskáško prisl.:
    stiskaško živeti
SSKJ²
stiskáštvo -a s (ȃ)
slabš. pretirana varčnost, skopost: omiliti je skušala gospodarjevo stiskaštvo
SSKJ²
stískati1 -am nedov. (í)
1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila: stiskal ga je za roke, vrat; stiskati seske pri molži / pri pozdravu stiskal jim je roke in jih glasno pozdravljal
// obdajajoč s čim delati, da na kaj deluje sila iz več smeri: stiskali so jim noge v mučilni napravi / stiskati kovček z jermenom / preveč stiska pas zateguje
// tesno obdajati: oklep mu je stiskal prsi / stiska jih obroč sovražnikovih postojank / ekspr. gore z vseh strani stiskajo dolino
2. s prijemom, objemajoč spravljati kaj v tesen dotik: stiskala je otroka k sebi; stiskati koga na prsi / ekspr.: kaj ga pa stiskaš objemaš; v parku se stiskajo pari
// trdno držeč imeti kje: stiskati v roki denar, robec; stiskati knjigo pod pazduho; stiskati pipo med zobmi
3. delati, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka: pri polaganju stiskati parketne deščice; stiskati stole, vrste / stiskati škarje
// delati, da je kaj tesno skupaj: stiskati ustnice, zobe
4. s silo delati, da ima kaj manjši obseg: stiskati in raztegovati meh / stiskati obroč ožiti
5. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina: stiskati grozdje v stiskalnici / stiskati mošt; stiskati olje iz semen
// s stiskanjem, pritiskanjem spravljati iz česa: stiskati sok iz limone
6. z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: stiskati seno, slamo v bale / stiskati brikete
7. rač. zmanjševati velikost datotek, podatkov, da zavzamejo manj prostora: različni programi, ki stiskajo datoteke
8. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: izkoriščati in stiskati ljudstvo / stiskati z davki
9. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik: revščina ga stiska; lakota jih je stiskala / stiska ga jeza zelo je jezen; srce, dušo mu stiska groza groza ga je
10. ekspr. povzročati kje topo bolečino: levo nogo mu stiska revmatizem; brezoseb.: pri srcu ga stiska; od hitre vožnje ga je stiskalo v želodcu je imel neprijeten občutek
// brezoseb. biti ganjen, prizadet: kar stiska ga, ko gleda to revščino / pri srcu jih stiska ob pogledu na ranjence
11. ekspr. zelo varčevati: zaradi slabe letine so morali zelo stiskati; stiskati pri hrani; stiskati z denarjem / stiskati s prostorom
● ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; pog. obljubil mu je, v žepu pa je stiskal figo obljube ni nameraval izpolniti; ekspr. stiskati mošnjo skopo plačevati; ekspr. stiska vsako paro je pretirano varčen, skop; ekspr. stiskati pas varčevati; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala
♦ fiz. stiskati plin manjšati mu prostornino zaradi večanja tlaka
    stískati se 
    1. prikrivati se, navadno skrčen, sključen: stiskati se za drevo, grm; čeprav se je stiskal za omaro, so ga odkrili / otrok se je stiskal v kot in jokal
    2. biti, nahajati se tesno skupaj: stiskajo se ob peči in se pogovarjajo / hiše se stiskajo okrog gradu / pokrajina se stiska med gore; pog. danes smo se v avtobusu precej stiskali gnetli, prerivali
    stiskáje :
    stal je, stiskaje robec v roki
    stiskajóč -a -e:
    otroci, stiskajoči se okoli matere; stiskajoča bolečina; 
prim. iztiskati
SSKJ²
stískati2 -am dov. (í)
končati tiskanje: stiskati knjigo; pravkar so stiskali novo izdajo romana
    stískan -a -o:
    knjiga zaradi tehničnih ovir ni bila pravočasno stiskana
SSKJ²
stiskàv -áva -o prid. (ȁ á)
slabš. pretirano varčen, skop: čeprav je stiskav, se zna pokazati radodarnega / stiskav je pri pijači
SSKJ²
stiskávost -i ž (á)
slabš. pretirana varčnost, skopost: ni jim ugajala njegova stiskavost
SSKJ²
stiskávt -a m (ȃ)
slabš. pretirano varčen, skop človek: ni tak stiskavt, kot so si mislili
SSKJ²
stiskljáj -a m (ȃ)
knjiž. rahel stisk: stiskljaj prstov
SSKJ²
stisljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se mu pri povečanju tlaka zmanjša prostornina: stisljivi plini; zrak je zelo stisljiv; stisljiva tekočina
2. rač. ki mu je mogoče zmanjšati velikost, da zavzame manj prostora: večina podatkov je sorazmerno dobro stisljivih; stisljiva datoteka
SSKJ²
stisljívost -i ž (í)
1. lastnost snovi, zlasti plina, tekočine, da se ji pri povečanju tlaka zmanjša prostornina: stisljivost papirja / stisljivost plina, tekočine
♦ fiz. količina, ki pove, koliko se zmanjša prostornina snovi pri povečanju tlaka za eno enoto
2. rač. lastnost, značilnost datotek, podatkov, da lahko zavzamejo manj prostora: velika stisljivost datoteke
SSKJ²
stísniti -em dov. (í ȋ)
1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila: močno mu je stisnil roko / pri pozdravu stisniti roko v slovo
// obdajajoč s čim narediti, da na kaj deluje sila iz več smeri: stisniti kovček z jermenom; stisniti žebelj s kleščami; stisniti roko z obvezo
// tesno obdati: hloda sta ga stisnila, da se ni mogel rešiti / sovražnik jih je stisnil v obroč obkolil / ekspr. hribi tu z vseh strani stisnejo dolino
2. s prijemom, objemajoč spraviti kaj v tesen dotik: stisniti otroka k sebi; stisnil je dekle na prsi; stisniti se k materi / stisnila je svoj obraz k njegovemu pritisnila
// trdno držeč dati kam: stisniti dežnik, knjigo pod pazduho
3. narediti, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka: stisniti stole, vrste; stisnite se, da bo še on prisedel / stisniti škarje, vzmet
// narediti, da je kaj tesno skupaj: stisniti ustnice, zobe
4. s silo narediti, da ima kaj manjši obseg: raztegniti in stisniti meh / ekspr. na tem mestu se dolina stisne / novi sneg je starega stisnil
// s stiskom, pritiskom poškodovati: kolo mu je stisnilo nogo; brezoseb. avtomobil je spredaj cel, zadaj pa ga je zelo stisnilo
5. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina: stisniti grozdje v stiskalnici; zmleti in stisniti sadje
// s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa: stisniti sok iz limone; stisniti nekaj kreme iz tube
6. z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: stisniti papir v kepo; stisniti slamo v bale
7. rač. zmanjšati velikost datotek, podatkov, da zavzamejo manj prostora: stisniti podatke na trdem disku / stisniti datoteke in jih zaščititi z geslom
8. ekspr., s prislovnim določilom dati, spraviti kam, kjer je malo prostora: v dvorano so stisnili še nekaj dodatnih sedežev; stisnite kam še tega potnika; vsi so se stisnili okrog peči, v avtobus
// naskrivaj, na hitro dati: v roko mu je stisnil nož / skrivaj mu je stisnil nekaj denarja dal
9. ekspr. s silo, z vztrajnostjo priti do česa: stisnil je nekaj denarja iz staršev; stisniti kar največ iz zemlje
10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik: stisnila ga je bolezen; bali so se, da jih bo stisnila lakota / spanec ga je stisnil zaspal je
11. ekspr. povzročiti kje topo bolečino: v nogo ga je stisnil krč; brezoseb. pri srcu ga je stisnilo
// brezoseb. ganiti, prizadeti: čudno me stisne, ko to berem; ob pogledu na ranjence ga je stisnilo / pri srcu me stisne, če pomislim na to
12. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročiti, da kdo umre: stisnil ga je infarkt; jetra so ga stisnila / brezoseb.: hitro jo je stisnilo je umrla; vsak čas ga lahko stisne
13. pog., v zvezi z jo oditi, zbežati: strah ga je bilo, pa jo je stisnil; stisnil jo je z zabave
● ekspr. dušo, srce mu je stisnil nemir začutil je nemir; pog. nekaj metrov pod vrhom ga je stisnilo je onemogel; pog. s težavo je stisnil denar za nov avtomobil ga zbral, prišel do njega; pog. komaj je stisnil še zadnji izpit naredil, opravil; ekspr. za več let je moral stisniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; pog. kakega zajca bi rad stisnil ustrelil; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. komaj je stisnil zahvalo iz sebe se zahvalil; ekspr. stisniti koga v objem objeti
    stísniti se 
    1. prikriti se, navadno skrčen, sključen: stisniti se k tlom, za drevo; pred njihovimi pogledi se je stisnil v kot / stisnil se je pod odejo
    2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: stisniti se iz prepolne sobe na vrt; stisniti se skozi gnečo, ograjo
    stisnívši star.:
    poslovil se je, stisnivši mu roko; stisnivši zobe, se je pognal v vodo
    stísnjen -a -o
    1. deležnik od stisniti: ljudje so bili stisnjeni na majhnem prostoru; tesno stisnjen pas; stisnjena pest; trmasto stisnjene ustnice / rač. iskati viruse v stisnjenih datotekah
    2. ki ima razmeroma majhen obseg; ozek: riba s stisnjenim telesom; stisnjena ramena
    3. ekspr. pretirano varčen, skop: ne bodi tako stisnjen; na starost je postal stisnjen
    ●     ekspr. narediti kaj s stisnjenimi zobmi z odporom, s premagovanjem; ekspr. stisnjen je ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje
    ♦     teh. jeklenka s stisnjenim plinom; stisnjena pločevina; tisk. stisnjeni stavek brez presledkov med vrsticami; vet. stisnjen trebuh živali; 
prim. iztisniti
SSKJ²
stísnjenec -nca m (ȋ)
1. slabš. pretirano varčen, skop človek; skopuh: že od nekdaj je znan kot stisnjenec
2. v določeno obliko stisnjen gorljiv material: lesni stisnjenci
SSKJ²
stísnjenje -a s (ȋ)
glagolnik od stisniti: preveza za stisnjenje nadlakti / poškodba zaradi stisnjenja / stisnjenje plina
SSKJ²
stísnjenost -i ž (ȋ)
1. značilnost, stanje stisnjenega: stisnjenost pesti / občutek stisnjenosti utesnjenosti / ekspr. motila jih je njihova stisnjenost pretirana varčnost, skopost
2. ekspr. ozkost, omejenost: malomeščanska stisnjenost; stisnjenost podeželskega sveta
Število zadetkov: 97669